"Če je proslava dobra, število obiskovalcev raste, saj se ljudje selijo izpred televizorjev neposredno na prizorišče," pripoveduje vodja Službe za državne proslave Aleksej Adrijan Loos.

To se je v preteklosti že večkrat zgodilo. Res pa je, da so proslave večkrat tudi samevale, ko je denimo leta 2003 na Trgu republike ob dva tisoč povabljenih gostih postavalo le nekaj sto naključnih obiskovalcev, morda tudi zaradi nesrečne postavitve prostora zanje. V povprečju je v zadnjih letih gledalcev v živo 3.500, ocenjujejo v Službi za državne proslave, do skoraj 250 tisoč gledalcev pa si proslave ob dnevu državnosti ogleda doma.

Športni dogodki zmanjšujejo zanimanje
Na število obiskovalcev in gledalcev vpliva vrsta dejavnikov. Denimo vreme, na kateri dan v tednu pade predvečer praznika, koliko je vloženo v promocijo, ali gre za okroglo obletnico in morebitni drugi dogodki. "Proslava je večkrat padla v čas nogometnih prvenstev, kar zmanjša zanimanje zanjo tako v živo kot doma pred zasloni,” pove vodja službe za državne proslave Aleksej Adrijan Loos. Podobno je letos, ko se termin proslave pokriva s tekmo med Poljsko in Kolumbijo.

Od spektakla do malo dražje prireditve
Stroški vsa leta nihajo. Ob desetletnici osamosvojitve leta 2001 je velik spektakel Sejalec režiserja Matjaža Bergerja stal 116 milijonov tedanjih tolarjev oziroma revalorizirano približno 700 tisoč evrov. Najcenejše proslave na prostem – denimo tiste v letu 2012 in 2013 - so izvedli za okoli 90 tisočakov, ocenjena vrednost letošnje je med 120 in 130 tisoč evri.

Zaradi stroškov selitev v Cankarjev dom
Višina stroškov je tesno povezana s prostorom dogodka. Tako so proslavo v devetdesetih šestkrat izvedli kar v Cankarjevem domu. "V dvorani oder že stoji, prav tako luči in garderobe. Vse je pripravljeno in tako tudi do trikrat ceneje, kot če vse postavljaš na prostem,” pojasnjuje razloge za tedanjo selitev Jože Osterman, ki je vodil organizacijo večine proslav v prvem obdobju države. Ker tedaj Službe za državne proslave ni bilo, je tudi samo organizacijo večkrat deloma prevzel kar Cankarjev dom. Tako so na prostem prirejali le okrogle obletnice, kar se ni vedno obneslo, saj je udeležence proslave leta 1996 dodobra namočil dež.

S prenovo Kongresnega trga se je glavno prizorišče selilo tja. Razlog je predvsem boljša infrastruktura in položaj. "Kongresni trg ima zaradi nagnjenosti neke vrste naravno tribuno, ob trgu sta poslopji Univerze in Filharmonije, kar pomeni, da imajo nastopajoči lahko blizu garderobo,” je prepričan Aleksej Adrijan Loos.

Zgodovinsko prizorišče ima precej omejitev
Trg republike ima kljub močni simboliki zaradi razglasitve leta 1991 več težav. Visoke stavbe v okolici navidezno zmanjšajo oder, zaradi stalnega vetra med stolpnicama je v nevarnosti streha nad njim. Do prenove je bil zaradi dotrajanosti podzemnih garaž tudi statično vprašljiv, saj organizatorjem nihče ni mogel zagotoviti, da lahko po njem vozijo tovornjaki. Ob tem je zaradi svoje velikosti tudi ob več tisoč gledalcih lahko videti razmeroma prazen. Organizatorji se mu zato z izjemo večjih proslav ob okroglih obletnicah raje izognejo.

Ko zastava pristane s padalci
Ob več škandalih in sporih so proslave večkrat prinesle tudi zanimive rešitve. Leta 2004 so v barvah slovenske zastave osvetlili stolpnici, leta 2016 je gardistom slovenske vojske zastavo prinesel padalec.
Vsaj okrogle obletnice zvabijo v Ljubljano tudi visoke tuje goste. Leta 2016 so prireditev obiskali tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarovič, predsednik Italije Sergio Mattarella, predsednik Nemčije Joachim Gauck in avstrijski predsednik Heinz Fischer.