Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pojasnjujejo, da se v šolskem letu 2013/14 na področju poučevanja tujih jezikov na osnovnih šolah ne bo nič spremenilo.

Končalo pa se bo poskusno izvajanje drugega tujega jezika kot obveznega predmeta. Kot je pojasnil državni sekretar na MIZŠ-ju Aljuš Pertinač, je zakon o osnovni šoli iz leta 2011 predvidel odpravo postopnega uvajanja obveznega drugega tujega jezika v osnovno šolo.

Prav tako pa obveznega drugega jezika ni predvidela t. i. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011. Le-ta namreč predlaga pouk drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta, kar naj bi se začelo uveljavljati v šolskem letu 2014/15. To naj bi dosegli z novelo zakona kot tudi začetek poučevanja obveznega tujega jezika v 2. razredu osnovne šole.

Direktor zavoda za šolstvo je na tiskovni konferenci pojasnil, da so pri poskusnem uvajanju drugega tujega jezika, ki je potekalo na 159 šolah, prišli do treh argumentov, ki so podprli uvedbo obveznega drugega tujega jezika, in kar sedmih, ki so zavračali ta predlog.

Med njimi sta bila, denimo, tudi neustrezna usposobljenost učiteljev in prevelika zahtevnost učenja dveh tujih jezikov za nekatere učence. Sicer pa naj bi se po podatkih MIZŠ-a v šolah, kjer je med izbirnimi predmeti v 7.,8. in 9. razredu drugi tuji, zanj odločila le približno tretjina učencev.

Enoletni zamik uvedbe tujih jezikov
Uvajanje obveznega tujega jezika v 2. razredu osnovne šole ter izbirnega pouka drugega tujega jezika bo zamaknjeno za eno leto, v šolsko leto 2014/15, tudi zaradi državnih finančnih težav.

"Razlogi so povsem praktične narave. Marca je bilo ob prevzemu mandata ugotovljeno, da v sprejetem finančnem načrtu obstoječa proračunska sredstva ne zadoščajo za pokritje že sprejetih obveznosti, posebej v programu osnovne šole. Če bi želeli letos uvesti poučevanje tujih jezikov, bi potrebovali skoraj 8,5 milijona evrov," pojasnil Pertinač.

Drugi razlog pa je po njegovih besedah kadrovski, saj naj ne bi bilo dovolj ustrezno usposobljenih kadrov za poučevanje drugega tujega jezika.

Mi imamo določeno število kadrov na šolah, ki so izvajale poskus uvajanje drugega obveznega tujega jezika, ki bi lahko začeli pouk tujih jezikov v letošnjem šolskem letu. Vendar ti kadri številčno nezadostujejo.

"Ocena naših strokovnih služb je, da če ne bi zamaknili izvajanja zakona, bi potrebovali od 260 do 280 novih zaposlitev. Zaradi povečane generacije pa potrebujemo še okoli 107 novih učiteljev v prvem razredu osnovne šole, ker bo letos v prvem razredu 2500 otrok več kot lani," je razložil Pertinač in opozoril, da bodo na MIZŠ-ju še naprej razmišljali, ali ne bi nekoč uvedli drugi tuji jezik v osnovne šole.

Večina evropskih država nima obveznega drugega tujega v OŠ
Po MIZŠ-ju se obvezni drugi tuji jezik pri sedmih letih začnejo učiti učenci v Luksemburgu, pri desetih letih v Estoniji in Romuniji, pri enajstih letih v Italiji in na Malti, pri dvanajstih pa v Grčiji, Latviji, Litvi, na Cipru, Nizozemskem, Portugalskem in Islandiji. Pri trinajstih na Danskem in 80 odstokov učencev na Švedskem, medtem ko imajo obvezni drugi tuji jezik pri štirinajstih na Madžarskem in pri petnajstih na Finskem.