Kot je v sklopu konference na Brdu pri Kranju, kjer je bilo govora o ekonomskem pregledu, ki ga je opravil OECD, izpostavil Mehmet Eris iz Pisarne za Slovenijo pri omenjeni organizaciji, ima naša država visok delež prebivalstva s končano srednjo šolo in dobre rezultate šolarjev v mednarodnem kontekstu.

Po drugi strani pa OECD ugotavlja nizko učinkovitost glede na porabljena sredstva pri osnovnem izobraževanju. Tako med drugim predlagajo povečanje številčnosti razredov ter reorganizacijo v smislu združevanja in zapiranja šol s prenizkim številom učencev. Po njihovem priporočilu bi lahko tudi racionalizirali pedagoško in nepedagoško osebje, denimo tako, da se upokojenega osebja ne nadomesti v celoti.

Šolnine za študij, obenem pa posojila
Na visokošolskem področju pa organizacija opozarja na prenizka sredstva na študenta, predolgo trajanje študija ter slabo razvito internacionalizacijo. Predlagane rešitve med drugim predvidevajo uvedbo univerzalne šolnine hkrati z zagotavljanjem posojil za študij ter sprostitev omejitev pri ponudbi študijskih programov, ki potekajo v tujih jezikih.
Lukšič: Vsa priporočila niso smiselna
Šolski minister Igor Lukšič je medtem prepričan, da so nekateri podatki potrebni komentarja, saj, denimo, sredstva za osnovno šolo zajemajo tudi glasbene šole, kar je evropska posebnost, ki pa jo zavestno plačujemo, poleg tega pa stroški zajemajo tudi prehrano, podaljšano bivanje otrok ter športne dvorane, ki pa niso zgolj v službi šol.

Združevanje šol je po njegovem mnenju neracionalno in dražje, ker bi morali marsikje zgraditi popolnoma nove objekte.

Državni sekretar na visokošolskem ministrstvu Jozsef Györkös pa je pojasnil, da so v zadnjem času pripravili številne ukrepe, s katerimi odgovarjajo prav na opozorila OECD-ja. Na ministrstvu zavračajo uvedbo šolnin na prvi bolonjski stopnji, a obenem v osnutku nacionalnega programa razvoja visokega šolstva razmišljajo o možnosti vračanja denarja v primeru neuspešno zaključenega študija.