Javni dolg se je zelo povečal - najbolj zaradi kapitalskih in likvidnostnih injekcij finančnemu sektorju. To je le nekaj poudarkov iz dolgo pričakovanega Ekonomskega pregleda Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki so ga predstavniki OECD-ja in nekateri ministri predstavili na Brdu pri Kranju. Med priporočili omenimo že znano nujnost finančne konsolidacije in dodatno varčevanje - tudi pri plačah v javnem sektorju.
Med glavnimi priporočili organizacije, ki ni novo, je konsolidacija javnih financ, nujno potrebna za okrepitev zaupanja finančnih trgov in vlagateljev, je v Drugi jutranji kroniki poročala novinarka Nika Benedik. Opozarjajo tudi na spoštovanje fiskalnega pravila o omejevanju proračunske porabe. Vladna strategija je sicer ocenjena kot ustrezna, vendar bodo po oceni OECD-ja letos in prihodnje leto potrebni dodatni ukrepi tako za zmanjšanje tveganja, povezanega zviševanjem dolgoročnih obrestnih mer, kot tudi za trajno znižanje primanjkljaja. Pri tem OECD kot prvi korak priporoča poseg v plačno politiko javnega sektorja. Odprava plačnih nesorazmerij za zadnji dve četrtini naj tako po priporočilih organizacije ne bi bila zgolj zamaknjena, kar je slovenska vlada sicer že storila, temveč odpravljena. V nasprotnem primeru naj bi se razkorak med plačami v javnem in zasebnem sektorju še povečal. OECD izrecno opozarja, da je zvišanje plač v zdajšnjih razmerah težko utemeljiti.
Rast minimalne plače bi morala biti daljše obdobje vezana zgolj na gibanje inflacije, saj lanski občuten dvig minimalne plače po presoji organizacije lahko oslabi gospodarsko dejavnost.
Pokojnine, kapitalske naložbe, Umar ...
V poročilu je mogoče najti tudi razmislek o višji obdavčitvi nepremičnin, priporočilo o dokapitalizaciji bank za zmanjšanje kreditnih tveganj ter o privatizaciji državnega premoženja in o prodaji strateškim vlagateljem. Za oživitev gospodarske rasti naj država vzpostavi prijaznejše okolje za tuje neposredne naložbe, trg dela pa mora postati prožnejši, tudi v smislu lažjega odpuščanja.
OECD se dotika tudi upravljanja z državnimi naložbami in Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki jo je Slovenija ustanovila prav v okviru vstopanja v organizacijo. Kot pravi, bi morala imeti agencija zadostno kadrovsko in finančno podporo, njeno delovanje pa bi moralo biti odgovorno in pregledno. Njena naloga mora biti vzpostaviti visokokakovostno korporativno upravljanje v družbah, kjer ima država svoje naložbe. Poleg tega mora agencija po mnenju OECD-ja redno in pregledno presojati stroške in koristi državnih naložb v posameznih družbah ter na tej podlagi pospešiti privatizacijske procese. Kad in Sod bi medtem morala postati bolj ali manj portfeljska vlagatelja in bolj neodvisna od političnih vplivov.
Pokojninska reforma: OECD je mnenja, da je ta zaradi starajočega se prebivalstva nujna, a je predlagana na dolgi rok premalo drzna. Po mnenju organizacije bodo tako sčasoma potrebni dodatni popravki, zlasti dvig upokojitvene starosti in malusov za predčasno upokojitev. Med drugim organizacija predlaga znižanje odmernega odstotka za pokojnine in spodbujanje drugega ter tretjega stebra, sprememba formule za usklajevanje pokojnin v smeri večjega poudarka na gibanju inflacije. Poleg tega predlaga dodatni dvig upokojitvene starosti in odpravo razlik med ženskami in moškimi pri kriteriju delovne dobe za upokojitev.
Slovenija bo sledila priporočilu s samostojnejšim fiskalnim svetom, ki ga bo imenoval parlament, se je poročila dotaknil finančni minister Franc Križanič. Sprememba bo uvedena z novelo zakona o javnih financah. OECD tudi predlaga določitev še striktejšega fiskalnega pravila, Slovenija pa je bila že predlani prisiljena fiskalne izdatke zmanjševati pod to pravilo, je dejal. Med dejavnike, ki so to omogočili, je uvrstil rebalanse ter uspešne interventne zakone, katere so podprli tudi socialni partnerji, je zatrdil. Dodal je še, da se po OECD-jevih primerjavah Slovenija uvršča med države, ki poberejo najmanj nepremičninskega davka glede na bruto domači proizvod, zato ima tu država še nekaj manevrskega prostora.
Slovenija, okrevaš, toda ...
Slovenija sicer po ocenah organizacije postopno okreva, gospodarska rast letos in prihodnje leto pa naj bi znašala med dvema in tremi odstotki. Tako kot druge mednarodne organizacije tudi OECD opozarja, da izvozni sektor sicer dosega dobre rezultate, medtem ko povišana brezposelnost in razdolževanje podjetij in finančnih ustanov zavirata okrevanje domače porabe.
OECD tudi predlaga, da naj bo Urad RS-a za makroekonomske analize in razvoj edini organ, ki pripravlja za fiskalno politiko relevantne makroekonomske analize, analitsko in administrativno vlogo fiskalnega sveta pa bi bilo treba okrepiti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje