Prav obvladovanje dualizma med stalno in začasno zaposlitvijo, vzrok katerega je sproščanje zakonodaje o varnosti zaposlitve, postaja vse večji problem, ugotavlja Urad vlade za makroekonomske analize. Sprostitve zakonodaje o varnosti zaposlitve gredo namreč v prid prilagodljivosti trga začasnih zaposlitev, ne pa tudi stalnih, so zapisali v delovnem zvezku z naslovom Fleksibilnost trga dela v Sloveniji.

Umar vidi rešitev v nadaljevanju sproščanja zakonodaje o zaščiti stalnih zaposlitev in preoblikovanju predpisov o odpravninah. Te so dokaj visoke, zato Umar predlaga vpeljavo avstrijskega modela individualnih računov za odpravnine.

Starejše spodbuditi k delnemu in ne predčasnemu upokojevanju
Slovenija ima tudi eno najnižjih stopenj delovne dejavnosti starejših delavcev v okviru EU-ja, saj je ta le 35,6-odstotna. Razlog za to naj bi bila nizka upokojitvena starost v primerjavi z državami OECD-ja, saj se moški povprečno upokojujejo pri 60,5 leta strarosti, ženske pa pri 56,9 leta starosti. V primerjavi z državami OECD-ja je to tri leta prej za moške in pet let prej za ženske. OECD zato Sloveniji predlaga odpravo spodbud za predčasno upokojevanje, odpravo zgornje meje za število dodatnih delovnih let preko zakonsko predpisane upokojitvene starosti in povečanje privlačnosti delnega upokojevanja.

Nizka stopnja delovne dejavnosti mladih (tudi pred gospodarsko krizo je bila le 35,3-odstotna) je posledica velike vključenosti mladih v izobraževanje, ki znaša 70,1 odstotka (EU 59,5 odstotka). Značilen je tudi dolgotrajen študij, saj število študentov ki delajo, a niso v delovnem razmerju, narašča.

Visoka minimalna plača?
Po mnenju avtorjev študije naj bi bila razlog za nizko delovno dejavnost mladih tudi visoka minimalna plača, ki lahko nesorazmerno prizadene mlade, ki so zaradi pomanjkanja izkušenj navadno manj produktivni kot drugi delavci.

OECD: Uvedite šolnine in študentska posojila
Po priporočilih OECD-ja naj bi Slovenija uvedla šolnine, ki bi vsaj delno pokrile stroške izobraževanja in motivirale študente za hitrejši študij ter izboljšale učinkovitost povezovanja med študenti, izobraževalnimi zavodi in trgom dela. Študentske ugodnosti naj bi bile odvisne od minialnega napredka pri študiju, uvesti pa bi morali tudi sistem zajamčenih posojil za študente iz družin z nižjimi dohodki.

OECD predlaga tudi spremembe na področju študenskega dela in poziva k zmanjševanju razmerja med minimalno in povprečno plačo. To naj bi nareč izboljšalo zaposlitvene možnosti nizkokvalificiranih delavcev.