V zadnjih desetih letih se je število mladih v Sloveniji zmanjšalo za 11 odstotkov, v naslednjem desetletju pa lahko pričakujemo kar 20-odstotni upad, število starejših od 65 let na enega mladega pa se bo do leta 2050 predvidoma skoraj potrojilo, kaže raziskava Mladina 2010, ki sta jo po naročilu Urada za mladino opravila Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ter Interstat.

Potencial mladih je premalo izkoriščen
Takšne demografske spremembe pomenijo, da bi morali mlade dejavno vključiti v družbo in izkoristiti njihove sposobnosti, a se dogaja ravno nasprotno. Mladi so namreč po ugotovitvah raziskovalcev danes družbeno aktivirani manj kot kadar koli v zgodovini samostojne države. Trg dela je zanje precej neprijazen, saj je slabo povezan z izobraževalnim sistemom.

Tako je na primer leta 2000 imelo redno zaposlitev za nedoločen čas približno 52 odstotkov mladih med 25. in 29. letom, leta 2010 pa le še 33 odstotkov. To je še posebej alarmantno zato, ker se delež mladih, ki so vključeni v nadaljnje izobraževanje, povečuje. Slovenija je na prvem mestu med vsemi članicami Evropske unije po deležu mladih med 20. in 24. letom, ki študirajo.

Brezposelnost diplomantov je večja za 240 %
Ob tem pa je na prvem mestu tudi po številu mladih, ki so zaposleni začasno. Poleg tega mladi v Sloveniji močno odstopajo od povprečja EU-ja po opravljanju dela zunaj običajnega delovnega časa, torej izmenskega dela, dela ob sobotah in nedeljah, večernega in nočnega dela. Ti podatki kažejo na to, da je stanje na trgu dela za slovensko mladino sorazmerno neugodno in izrazito negotovo.

Še posebej pa nas lahko skrbi, da se je brezposelnost diplomantov v zadnjih desetih letih po besedah Petra Debeljaka iz urada za mladino povečala za 240 odstotkov. Tukaj naj bi pomembno vlogo odigral zakon o malem delu, saj minister za šolstvo Igor Lukšič zatrjuje, da ta zakon predvideva nove stalne zaposlitve. Ali bo sprejet, pa bo odvisno od referendumske odločitve ljudi.

Pri starših živijo vedno več časa
Vse to pomembno vpliva na vedno poznejše odseljevanje od staršev. Tako je pred desetimi leti v gospodinjstvu skupaj z materjo živelo dobrih 45 odstotkov mladih, leta 2010 pa že 67 odstotkov anketiranih. V gospodinjstvu z lastnimi otroki je leta 2000 živelo okoli 43 odstotkov, leta 2010 pa le še slabih 20 odstotkov mladih med 25. in 29. letom.

Se pa slovenski mladostniki dobro razumejo s svojimi starši in se v povprečju zelo dobro počutijo v svojih izvornih družinah. "Imajo najboljše starše, ker jih tolerirajo in omogočajo, da lahko živijo pri njih," je ta podatek komentiral minister Lukšič. A to vpliva na rodnost, saj ima v 29. letu starosti vsaj enega otroka 50 odstotkov mladih, ki živijo v samostojnem gospodinjstvu, medtem ko je takih med mladimi, ki živijo pri starših, le dobrih 15 odstotkov.

O političnih elitah imajo slabo mnenje
Glede na takšno stanje po mnenju avtorjev raziskave zato ni presenetljivo, da se je mnenje mladih o političnih elitah v zadnjem desetletju občutno poslabšalo in je bilo v letu 2010 izrazito negativno. Mladi v Sloveniji se v primerjavi s povprečjem EU-ja tudi bistveno manj zanimajo za politiko, kaže se tudi zelo nizka stopnja zaupanja v aktualne politične strukture. Po drugi strani pa se med njimi krepi nagnjenje k protestom, visoka pa je tudi stopnja izražanja mnenj na spletu - na blogih, forumih in v komentarjih pod novinarskimi članki.

Premalo je sodelovanja med generacijami
Mladi namreč doživljajo stanje, v katerem so se znašli, kot relativno neugodno in težko, še posebej, če razmere svojega odraščanja primerjajo s razmerami odraščanja starejših generacij. Pa tudi sicer jih dobrih 40 odstotkov meni, da je v Sloveniji bolje poskrbljeno za starejše kot za mlade in da bi se morali starejši odreči delu svoje blaginje v korist mladih.

Tudi minister Lukšič se strinja, da v državi nimamo odgovora, kako vzpostaviti partnerstvo med generacijami. "Ljudje, ki jih prej sploh ni bilo – na primer v starosti nad 90 let – zdaj prevzemajo aktivno vlogo tudi v očeh širše javnosti. Imamo ljudi zlasti po 70 letu, ki so še zelo močno prisotni in imajo povezave ter vpliv, javnost pa pričakuje, da bodo še kaj naredili. Zato mlajši še težje pridejo do besede," dodaja.

Pripravljeni so na prostovoljno delo in pomoč
Proti tezi o družbeni apatičnosti mladih govori ugotovitev, da je slovenska mladina vedno bolj dejavna na področju prostovoljstva in da je na tem področju bistveno bolj dejavna v primerjavi z mladino iz Nemčije. V zadnjih petnajstih letih se je močno povečala tudi pripravljenost študentov za sodelovanje v prostovoljnih akcijah, ki bi izboljšale položaj mladih.

In kako bodo odgovorni zdaj uporabili pridobljene podatke? Debeljak zagotavlja, da bo ta raziskava eden glavnih argumentov, ko bo urad za mladino trkal na vrata ministrstev in želel spremembe. "Do zdaj smo od strani ključnih ministrov dobivali le odgovore, da je vse v redu, zato nam ti podatki dajejo možnost, da okrepimo naše napore in udejanjimo ideje." Napoveduje pa se tudi priprava nacionalnega programa za mladino.