Dars bo do leta 2010 lahko najemal posojila in izdajal dolžniške vrednostne papirje, s katerimi bo zgradil 25 avtocestnih odsekov. Zakon pušča Darsu dokaj proste roke za uporabo kredita, saj ne predvideva točnih časovnih okvirov in projektov, za katere mora Dars dobro milijardo tolarjev porabiti, ne predvideva pa niti nobenih sankcij za morebitne zlorabe izposojenega denarja.

Poslanci so zakon sprejeli s 46 glasovi za, 19 poslancev iz vrst LDS-a in SNS-a pa je glasovalo proti. Poslanci SD-ja so kljub nekaterim pomislekom zadolževanje v razpravi sicer podprli, glasovali pa niso.

Milan M. Cvikl (LDS) je v razpravi, ki so jo zaznamovali postopkovni zapleti, dejal, da ne nasprotuje hitrejši gradnji avtocest, vendar pa se mu rešitev te težave z najemom kredita in državnim poroštvom ne zdi pravilna.

Cvikl se je zavzel za pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev, ne pa za najemanje kreditov, ki jih Dars ne bo uspel odplačati. Nov model financiranja bo po njegovem mnenju podražil, ne pa pospešil gradnjo avtocest.

Koalicijski poslanci so zagotovili, da sta najem kredita in državno poroštvo edina pravilna odločitev, saj bodo tako pridobili nujno potrebna sredstva, ki še manjkajo v sistemu. Finančni minister Andrej Bajuk pa je zagotovil, da se dolg Darsa ne šteje v dolg države.

Bo Dars zmogel odplačevanje ...
Dars bo posojila lahko odplačeval 25 let, po besedah ministra za finance Andreja Bajuka pa jih bo vračal s koncesijsko dajatvijo in proračunskimi transferji. Zagotovila, da bo Dars posojilo lahko odplačeval sam, ni, v najslabšem primeru pa se lahko uresničijo bojazni opozicije, ki posojilu in poroštvu nasprotuje, ker ni prepričana, da bo Dars težko breme zmogel sam.

... ali bo breme padlo na državljane?
Če ne bo sposoben odplačevanja milijardnega posojila, v opoziciji menijo, da ga bodo morali odplačati državljani prek povišanih cestnin in javnega dolga. Državljani bi po besedah Milana M. Cvikla (LDS) tako lahko odplačevali tudi 75 milijard tolarjev obresti na Darsovo posojilo.

Je posojilo nujno?
Čedalje glasnejša pa so vprašanja, ali Dars milijardno posojilo sploh potrebuje. Za tri izmed 25 projektov, ki jih namerava Dars financirati s posojilom, so namreč izvajalsko pogodbo podpisali v ponedeljek, tik preden so sploh dobili posojilo. To bi lahko pomenilo, da za te projekte ne potrebujejo posojila, ali pa, da so delovali v nasprotju z zakonom o javnih naročilih, saj pogodbe ne bi smeli podpisati, če zanjo niso imeli sredstev.

Tudi evropska sredstva
Zakon o poroštvu je le okvir, ni pa nujno, da bo Dars vsa sredstva porabil. Gradnjo avtocest naj bi financirali tudi s sredstvi kohezijskega sklada EU-ja in javno-zasebnim partnerstvom. Poslanci LDS-a so predlagali dopolnilo, s katerim bi se poroštvo odobrilo le za 500 milijonov evrov, a ga je parlamentarna večina zavrnila.

Dars je bil sicer lani največji slovenski prejemnik posojila Evropske investicijske banke, ki mu je za gradnjo 36 kilometrov dolgega odseka ceste med Mariborom in madžarsko mejo posodila 250 milijonov evrov.

Podprli so zakon o društvih in plan o avtocestah
Poslanci so podprli tudi besedilo zakona o društvih, ki naj bi uredil delovanje društev in približal njihovo ureditev evropskim standardom. Predlog med drugim jasneje definira pojem nepridobitnosti društva. Za soglasje k letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2006 je glasovalo 62 poslancev.

Glasovanje o zakonu o zdravilih so poslanci z 62 glasovi preložili na februarsko redno zasedanje, ki naj bi se začelo 27. februarja.