Predlog za odložilni veto je vložila komisija za lokalno upravo in regionalni razvoj, ki ocenjuje, da gre pri pogrebni dejavnosti za izvirno občinsko nalogo in zagotavljanje storitev, ki so v javnem interesu. Pridobivanje dobička pa mora biti podrejeno zagotavljanju javnih potreb, je dejal svetnik Jernej Verbič.

Po mnenju Verbiča mora biti pridobivanje dobička podrejeno zagotavljanju javnih potreb. Ta del dejavnosti bi lahko občine opredelile kot gospodarsko javno službo ali pa jo prepustile trgu. Prav tako bi morala zakonodaja upoštevati, da se je v zadnjih letih to področje po različnih občinah urejalo različno, zato bi morala biti dovolj odprta, da bi se lahko določene dobre prakse nadaljevale.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je med zagovorom novega zakona poudaril, da je bila prenova zakonodaje nujno potrebna, saj je stari zakon veljaven že od leta 1984. Zakon po mnenju Počivalška omogoča večjo kakovost pogrebne dejavnosti, ki bo izključno cenejša. "Pokopališka dejavnost tudi v prihodnje ostaja javna dejavnost, pogrebna pa bo deloma javna, deloma tržna."

Počivavšku pa ni uspelo prepričati večine svetnikov. 17 jih je namreč podprlo veto, proti pa jih je glasovalo 13. Zakon bo zdaj moral znova v obravnavo državnega zbora, kjer pa bo za sprejetje potrebna absolutna večina.

Občine bi pokopališča le še urejale
V skladu z novim zakonom bi državljani lahko sami izbrali izvajalca pogrebnih storitev. Pokopališka dejavnost bi ostala v pristojnosti občin, medtem ko se bi pogrebna dejavnost, če bi bilo to mogoče, izvajala v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost.

Pogrebna dejavnost obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. Pokopališka dejavnost pa obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in ju zagotavlja občina.