Državni svet (DS) ustavnemu sodišču predlaga, da začasno zadrži izvrševanje dela ureditve, kolikor se nanaša na predsednika DS-ja in sekretarja DS-ja. Zadevo pa naj sodišče obravnava prednostno, so navedli v zahtevi.

Lotrič: Kršeno je načelo delitve oblasti

Pobudo, da na ustavno sodišče pošljejo omenjeno zahtevo, je podal predsednik DS-ja Marko Lotrič. Po Lotričevem mnenju je ureditev plačnega položaja predsednika in sekretarja DS-ja neustrezna, saj je predsednik uvrščen v 65. plačni razred, sekretar pa v 55. plačni razred. S tem je kršeno načelo delitve oblasti, saj se vzpostavlja bistveno nesorazmerje v primerjavi s plačnimi razredi primerljivih funkcij izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, je Lotrič dejal na seji.

Da ne bi bilo vzpostavljenih bistvenih nesorazmerij, bi moral biti predsednik DS-ja po prepričanju državnega sveta uvrščen v 67. plačni razred, v katerega so uvrščeni predsedniki republike, DZ-ja in vlade, kot tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča. Sekretar DS-ja pa bi moral biti uvrščen vsaj v 58. plačni razred, tako da bi zaostajal za generalnim sekretarjem državnega zbora (DZ) za tri plačne razrede oz. bi se izenačil z generalnim sekretarjem urada predsednika republike.

Po Lotričevih besedah oba domova parlamenta ne glede na različne naloge in pristojnosti sodelujeta pri izvajanju temeljnih funkcij parlamenta. Glede na to bi moral biti tudi plačni položaj vodilnih funkcionarjev v obeh domovih relativno primerljiv, je prepričan.

Drugačna obravnava brez utemeljenih razlogov

Veljavni ureditvi očita tudi kršitev načela enakosti pred zakonom, ker niso podani utemeljeni ustavnopravni razlogi za drugačno obravnavo podobnih položajev. Meni namreč, da sta predsednik DS-ja in sekretar DS-ja brez utemeljenih ustavnopravnih razlogov obravnavana drugače kot nekateri drugi bistveno podobni vodilni funkcionarji državnih organov, ki so z začetkom leta 2025 takoj vstopili v proces poviševanja svoje plače. Tudi za predsednika in sekretarja DS-ja pa je kot za poslance in funkcionarje vlade predvidena zamrznitev povišanja plače do novega mandatnega obdobja DZ-ja.

DS je medtem v svoji zahtevi poudaril, da ima državni svet poseben ustavno varovani neodvisni položaj. Da lahko prek svojih funkcionarjev in javnih uslužbencev učinkovito opravlja različne ustavne in zakonske naloge ter pristojnosti, mora imeti zagotovljeno neodvisnost. Nanjo pa vpliva več dejavnikov, denimo razmerja do drugih državnih organov, materialna neodvisnost organa in neodvisen materialni položaj poklicnih funkcionarjev organa, so našteli.

Kot so še zapisali v zahtevi, je ustavno sodišče že izrecno poudarilo, da je DS glede na ustavo samostojen organ in ima v razmerju do DZ-ja pristojnosti, ki so pomemben del sistema zavor in ravnovesij v okviru delitve oblasti. V zvezi z načelom delitve oblasti pa je treba po prepričanju ustavnega sodišča upoštevati, da sistem zavor in ravnovesij ustrezno obvladuje tudi posamezni del oblasti. Takšnega položaja DS-ja se je zavedal že ustavodajalec, kar izhaja iz člena ustave, po katerem imajo državni svetniki enako imuniteto kot poslanci, o njej pa odloča DS sam, so navedli.

Lotrič: Gre za odnos do državnega sveta

Lotrič je na novinarski konferenci po seji dejal, da pri zahtevi za ustavno presojo "ne gre za denar, ampak za odnos do DS-ja". Tako predsedniki republike, DZ-ja in vlade kot tudi predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča so uvrščeni v 67. plačni razred, le predsednik DS-ja v 65., je poudaril. "Tu gre predvsem za dojemanje funkcij DS-ja," je kritičen. Nižje plače v DS-ju v primerjavi z drugimi organi so po njegovem mnenju posledica napačnih odločitev pri pripravi veljavnega plačnega sistema.