Kot je v izjavi po seji dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, so se svetniki za to odločili, ker zbornica kot vsaka druga potrebuje strokoven kader. "Ti strokovni kadri morajo biti izbrani na način, da odražajo voljo članov, ki jim moramo omogočiti aktivno in pasivno volilno pravico, ne glede na politično opredelitev. Vprašanje je tudi, na kakšen način bi sploh lahko ugotavljali članstvo v določeni stranki, saj javnih evidenc za to ni, same politične stranke pa niso dolžne poročati o svojem članstvu. Zato v praksi ta zakon ni izvedljiv," je poudaril Lotrič.

Omejena pasivna volilna pravica

Novela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) med drugim njenim članom omejuje pasivno volilno pravico. Koalicijski poslanci so predlog novele v parlamentarno obravnavo vložili sredi maja, državni zbor ga je sprejel 20. septembra. Nato je državni svet nanj izglasoval veto, nakar ga je državni zbor znova potrdil. Novela zakona je začela veljati preteklo soboto, po odločitvi državnega sveta pa ga bodo morali zdaj preučiti tudi ustavni sodniki. Članom organov KGZS-ja mandat poteče 31. oktobra 2024, predtem bo morala zbornica izpeljati volitve, ki potekajo vsaka štiri leta.

O spodbujanju regionalnega razvoja

Državni svet se je seznanil s predvidenimi spremembami zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, je spodbujanje regionalnega razvoja le en segment regionalne politike. Ob tem je predstavila namen krepitve razvojnih regij, ki jih imamo v Sloveniji, kako dati pravno podlago, da lahko država nanje prenese več nalog, ne le črpanja evropskih sredstev, in kako krepiti njihove strukture tako odločevalsko vlogo kot administrativno podporo.

Andreja Katič je predstavila načine, kako znova uveljaviti strategijo regionalnega razvoja Slovenije, predvsem pa, kako omogočiti razvoj države na regionalni ravni. Lotrič je napovedal, da bo državni svet na začetku prihodnjega leta gostil razvojno konferenco, na kateri bodo govorili predvsem o tem, kam želimo usmeriti Slovenijo v prihodnjih letih.

Drugo na dnevnem redu

Državni svet je obravnaval tudi predloga proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki ju ni podprl. Vlado je pozval, naj prisluhne reprezentativnim združenjem občin in v nadaljnjih pogajanjih zagotovi primerno financiranje občin ter z njimi doseže dogovor o višini povprečnine za leti 2024 in 2025. Ta dogovor so sicer dosegli, a do sobotne seje parlamentarnega odbora ne bo znano, ali bo na podlagi sprejetih dopolnil tudi ustrezno implementiran, so poudarili svetniki.

Svetniki so se med drugim dotaknili tudi načrtovane postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju. Podprli so vprašanje svetnika Milana Ozimiča, ki od ministrstva za naravne vire in prostor pričakuje pojasnila. Lokalne skupnosti namreč projektu nasprotujejo.