Predlog za obravnavo zakona po skrajšanem postopku so sicer podprli v Svobodi, SD-ju in Levici, proti so glasovali v SDS-u in NSi-ju.

Glavni cilj predloga dopolnitve zakona o KGZS-ju je sicer uvedba instituta nezdružljivosti za voljene in imenovane člane obveznih organov KGZS-ja. S predlogom predlagatelji, poslanska skupina Svobode, posegajo v le en člen zakona, in sicer naj bi ta določal, da v obvezne organe zbornice in organe območne enote ne morejo biti izvoljene oziroma imenovane osebe, ki so bile v obdobju štirih let pred tem na najvišjih položajih v državi in pri ustanovah EU-ja, kot tudi ne v organih lokalne samouprave in organih političnih strank. "Z našega vidika je to kopičenje funkcij javnih funkcionarjev, kjer lahko prihaja do tveganja nasprotja interesov," je v imenu predlagateljev dejala poslanka Svobode Mateja Čalušić.

Obravnavi zakona po skrajšanem postopku nasprotujejo v SDS-u in NSi-ju. Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je očital vladi, da se je že "nič kolikokrat ustrelila v koleno" z obravnavo zakonov po skrajšanem ali hitrem postopku. "Res je, da gre za spremembo enega člena, vendar če vi mislite, da lahko Svoboda diktira, ali bo tajnik občine ali predsednik občinske uprave izvzet, da lahko sploh kandidira v vodstvene organe, ne vem, zakaj tega niste predlagali za vse zbornice," je dejal Hoivik in ob tem vladajočim očital napad na kmete.

Vodjo poslancev NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja pa je ob tem zanimalo, ali so predlagatelji pri pripravi zakona vodili dialog s KGZS-jem, Skupnostjo občin Slovenije in Združenjem občin Slovenije. Nanje so se namreč po njegovih besedah obrnili številni ogorčeni predstavniki in tisti, ki delujejo v KGZS-ju. V NSi-ju tako menijo, da so dopolnitve omenjenega zakona tema, ki bi jo morali voditi v dialogu s predstavniki kmetov, je dejal Cigler Kralj.

Izredna seja o upokojencih

Kolegij predsednice DZ-ja se je dogovoril tudi o sklicu izredne seje DZ-ja na temo reševanja socialnega in gmotnega položaja slovenskih upokojencev, ki so jo zahtevali v poslanski skupini SDS-a.

Ob tem predlagajo, da DZ sprejme več priporočil vladi, med drugim naj sledi sklepu zavoda za pokojninsko zavarovanje, ki predlaga 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin za vse upokojence in najpozneje do 30. junija predstavi izhodišča za pokojninsko reformo, v katera naj vključi tudi pravico upokojencev do 13. pokojnine in letnega dodatka.

Omenjena priporočila bodo poslanci obravnavali na izredni seji DZ-ja, dan za tem, ko bo DZ končal redno mesečno sejo. Dnevu izredne seje so nasprotovali v SDS-u, kjer jih po Hoivikovih besedah glede na datum izredne seje zanima, kdaj bo priporočila obravnavalo matično delovno telo. Kot je dodal, ima predsednica DZ-ja po vloženi zahtevi za sklic izredne seje 15 dni časa za njen sklic, zato ne vidi razloga, zakaj se v danem primeru tako mudi. SDS je namreč zahtevo za sklic izredne seje vložil 15. maja.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je ob tem dodal, da je problematika položaja upokojencev resna, zato meni, da ji je treba dati prednost. Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec glede na aktualnost tematike in "velike skrbi predlagateljev glede materialnega statusa upokojencev" ne vidi ovir, da DZ razprave ne bi opravili čim prej.

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar je ob tem opozorila, da je sklic seje diskrecijska pravica predsednika DZ-ja, pri čemer mora slediti poslovniškim rokom. Kolegij je tako potrdil sklic izredne seje DZ-ja za petek.

Vodje poslanskih skupin so potrdili tudi časovni potek redne seje DZ-ja, ki se bo začela v ponedeljek in na kateri bodo poslanci med drugim obravnavali rebalans proračuna, predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim želi koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in predlog zakona o povračilu glob zaradi kršitve neustavnih covidnih odlokov.