"Kdo so organizatorji protestov? Koliko proračunskih sredstev prejemajo ta nepridobitna društva, med njimi tudi sindikat kmetov? Kdo vodi Kmetijsko-gozdarsko zbornico in s tem slovensko kmetijsko politiko? V njenem svetu sedijo tako predstavniki nekaterih političnih strank in Cerkve kot pravne osebe. Kdo so najvplivnejši kmetje pri nas? Gre za malega slovenskega kmeta, podeželje, prehransko varnost ali za ohranjanje privilegijev najvplivnejših, torej za denar? Ali gre pri protestih tudi za politično ozadje različnih interesnih kmetijskih organizacij?" se je v uvodu vprašala voditeljica Tarče Erika Žnidaršič.
Mnenja so predstavljali Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, Meira Hot, poslanka SD-ja in prvopodpisana pod zakon o zaščiti živali, Ožbalt Podpečan, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, in Natalija Nedeljko, predsednica društva za zaščito konj in drugih živali.
Kdo so organizatorji kmečkih protestov?
Na dveh spomladanskih protestih kmetov so bili z roko v roki glavni organizator Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije, Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, in Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije.
Prav te tri organizacije pa so tudi največje prejemnice sredstev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pod kmetijskim ministrstvom. Dobile so jih na razpisu za nepridobitna združenja na področju kmetijstva. V zadnjih desetih letih kar polovico od razdeljenih dobrih dveh milijonov evrov: Zveza podeželske mladine slabih 540 tisoč evrov, sindikat dobrih 350 tisoč evrov, Zveza kmetic 260 tisoč evrov, v prispevku ugotavlja novinarka Mateja Cankar.
Za kaj točno?
"V lanskem letu smo dobili 43.000 evrov, 25 evrov imamo članarine, iz vsega tega plačujemo tajnika za štiri ure, kilometrina – kmetje hodijo veliko na ta usklajevanja, pa sejemske dejavnosti," je za Tarčo povedal Medved.
"Naš finančni vir so razpisi in od države oz. ministrstva za kmetijstvo dobimo približno 50.000 evrov, ampak to na letni ravni, to je v primerjavi z okoljevarstvenimi organizacijami, ki prejemajo milijonske zneske, zelo malo. Ta denar gre za razvoj podeželja, razvoj našega društva. To ni znesek, ki bi bil vreden neke omembe," je povedala Mager.
"Res smo dobili nekaj denarja, ampak če se primerjamo z drugimi nevladnimi organizacijami, je to drobiž," pa je na vprašanje odgovorila Ule.
Če spomnimo na njihove izjave, da ne zahtevajo menjave ministrice, ali so potem te besede lahko tudi posledica tega, da so tako rekoč finančno odvisni od njenega ministrstva, se je v prispevku vprašala novinarka Cankar.
Na protestih tudi s politiko prepleten KGZS
V prvih vrstah na protestih je bila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, najpomembnejša organizacija za vse lastnike kmetijskih zemljišč, saj sta zanje članstvo in s tem članarina v njej obvezna. Predstavnike izvolijo člani, čeprav se jih volitev udeleži le malo, leta 2020 le 8,6 odstotka članov. Njen predsednik je Roman Žveglič.
In če pogledamo v drobovje te vplivne organizacije, vidimo, da pot vanjo, v ta 54-članski Svet kmetijske zbornice, vodi prek list in društev. Večkrat prek društev političnih strank.
Največ ljudi v Svetu kmetijske zbornice je tako iz SLS-ovega Društva slovenske kmečke zveze – enajst. Na tej listi je leta 2020 v svet kandidiral tudi politik Franc Kangler. Bil je izvoljen, mandat nastopil, a ga takrat zaradi nezdružljivosti funkcije, bil je namreč državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, opustil.
Prav tako sta iz kroga SLS-a že omenjeni kmečki sindikalist Anton Medved, sicer podpredsednik občinskega odbora Kidričevo pri SLS-u, in Žveglič, nekdanji poslanec te stranke. Toda izvoljena sta bila kot predstavnika sindikata prek njihovega Društva članov sindikata kmetov. Ta sicer nima prihodkov in ne posluje, vodi pa ga prav Žveglič. Namenjeno je temu, da člani lahko kandidirajo v kmetijsko zbornico.
V svetu pa posredno prek svojih društev sedita še dve stranki – šest članov iz SDS-ovega Društva za kmetijstvo in podeželje in en človek iz NSi-ja oz. njihovega kmečkega društva Nova Slovenija.
Devet predstavnikov Cerkve
Ob političnih strankah pa so zanimivi tudi člani sveta zbornice, ki jih predlagajo pravne osebe, tiste, ki imajo v lasti kmetijska zemljišča ali se ukvarjajo s kmetijstvom.
Na primer nekdanji predsednik SLS-a, politik Marjan Podobnik. Ni ga predlagalo strankarsko društvo, kot bi si mislili, ampak predvsem Cerkev, in sicer Župnija sv. Petra pri Mariboru, ter še dve podjetji. Skupaj je v svetu kar devet predstavnikov Cerkve, največ poleg predstavnikov SLS-ovega društva. Med njimi štirje duhovniki, na primer podpredsednik sveta, Janez Šimenc. Cerkev je bila tudi med predlagatelji zdaj državnega svetnika Branka Tomažiča, poleg zadruge sta ga predlagali župniji Vrhpolje in Šempas.
Kmet s porschejem
Med člani sveta je tudi Danilo Meolic, eden izmed največjih kmetovalcev v Sloveniji, prekmurski prašičerejec in poljedelec, ki je hkrati tudi predsednik območne enote Zbornice Murska Sobota. Lani je bil med fizičnimi osebami drugi največji prejemnik kmetijskih subvencij oziroma plačil, skupaj z investicijami je prejel več kot pol milijona evrov. Znan je tudi kot kmet s porschejem. Ko so mu očitali lastništvo takega avtomobila, je dejal: "Če nekdo dela 30 let na kmetiji in ima tako proizvodnjo kot mi, obdelujemo 240 hektarjev zemlje in smo lani vzredili 3000 prašičev, si potem tak kmet zasluži, da si kupi avtomobil, kakršnega si pač želi."
Zadnjega protesta se je udeležil, pred kamero ni želel, pisno pa je sporočil, da protestira zaradi čedalje slabših in nerazumevajočih razmer za kmetovanje.
Je za protesti skrit politični motiv?
Zakaj so na protestu sodelovali tudi najvplivnejši kmetje, ki tudi sicer vplivajo na oblikovanje skupne kmetijske politike, in zakaj šele zdaj, pol leta po tem, ko je bila ta že začrtana? Ali gre ob vseh teh političnih strankah za politični motiv, kot je namigoval premier?
"Nikakor ne gre za politični protest, politiki smo veliko let prepuščali možnost, da uredi stvari, ampak jih ni, zato smo kmetje vzeli stvar v svoje roke," je povedal Medved. "Danes ni bilo govora o nobenem denarju, prišli smo protestirat za enake pogoje, kot jih imajo evropski kmetje," je še dodal.
Nekaj transparentov, kot so "Stop novim davkom!", "Izključitev vseh subvencij iz obdavčitve", "Povečanje priznanih stroškov pri katastrskem dohodku", predvsem pa večina zahtev, ki so jih kmetje poslali vladi pred odstopom od pogajanj, pa vzbuja vtis, da je šlo vendarle tudi za denar.
Protest proti omejitvam Nature 2000
Del zahtev se je nanašal na okoljevarstvene omejitve kmetovanja na najobčutljivejšem območju. Okoli 400 kmetijam je prinesel zelo strog režim obdelovanja zemlje v območju Nature 2000, npr. prva košnja po prvem juliju ali avgustu, prepovedana gnojenje in paša tudi na tem travniku na Ljubljanskem barju, ki ga obdeluje mladi kmet prevzemnik, Jan Modic.
"Naša kmetija obsega 60 ha, približno 50 ha obdelovalne zemlje je na tem območju in to pomeni absolutni zaključek tega dela, ki ga zdaj opravljamo … Ker kmetija s takim obsegom, kot je, lahko preživi človeka oziroma dva, če tega obsega ni, je to nemogoče," je Modic povedal za Tarčo.
Za ta režim so kmetje izvedeli šele v marcu, čeprav so bile zahteve zapisane že jeseni v javno objavljenem Strateškem načrtu skupne kmetijske politike, in sta torej Kmetijska zbornica in sindikat morala vedeti za to že najmanj iz tega dokumenta, saj sta pri pripravi sodelovala, na to pa opozarjata šele zdaj.
"Kavčkmeti" in subvencije za nedelo
Kmetom zadovoljstva ne prinašajo niti napovedana višja nadomestila. "To bi pomenilo, da plačujemo neproizvodnjo. Ker danes za proizvodnjo hrane prejmemo 23.000 evrov subvencij, če sprejmemo to uredbo, bomo prejeli 36.000 evrov. To pomeni, da je boljše plačano, da ne proizvedeš nič, kot da proizvajaš hrano," je pojasnil Modic.
"V Sloveniji je kmetijska politika popolnoma napačno zastavljena, saj spodbuja neproizvodnjo, kavčkmete, ki vlečejo subvencije na račun države oziroma Evrope. Če bi prejemali plačilo za proizvodnjo hrane, bi bila slika popolnoma drugačna," je sklenil.
Se vlada pri zaščiti živali naslanja na nevladne aktiviste?
Jabolko spora in eden od razlogov za proteste kmetov je tudi zakon o zaščiti živali, ki nevladnim organizacijam določa uradna pooblastila. "Ali se vlada pri zaščiti živali in pri prehranskih smernicah bolj kot na mnenje stroke naslanja na nevladne aktiviste?" je voditeljica podala iztočnico.
Leta 2019 so v hlevu v okolici Trebnjega veterinarji v spremstvu policije po odprtju vrat najprej naleteli na debelo plast živalskih iztrebkov. Hudo zanemarjeni krave in konj so se utapljali v lastnem blatu in urinu. Preden so jih pristojni odpeljali, so jih morali dobesedno odkopati.
Leto pozneje podobna zgodba v okolici Grosuplja. 25 konjev in 10 glav goveda v lastnih iztrebkih. Odprte rane na vratu krave, na nogi konja. Lastnik hudo zanemarjenih živali je bil zaposlen v bližnji veterinarski ambulanti.
Tudi lani smo videli take prizore. Marca letos je inšpekcija na kmetiji v Podgori našla osem glav poginulega goveda. In še bi lahko naštevali, je v prispevku navedel novinar Žan Dolajš.
Juras: Inšpekcija je počasna
"Kritične točke so seveda rejene živali ... Živali, ki so po hlevih in jih ne vidimo," je za Tarčo povedala Jadranka Juras iz društva za zaščito živali Lajka.
Zato potrebujemo nov zakon za zaščito živali, menijo njegovi snovalci in vlagatelji. Povečati je treba nadzor, ki ga inšpekcija ne zmore opravljati sama. "In največja težava, na katero opozarjamo že deset let, je to, da je odziv inšpekcije prepočasen in preslab," je še dodala Juras.
"Zakonodaja, ki se sprejema, je pravi korak v pravo smer na zelo dolgi poti," je dejal Miloš Židanik, aktivist za pravice živali.
Veterinarji: Novi zakon degradira stroko
Kljub plemenitim ciljem pa je predlog zakona povzročil pravi vihar. Na ulice je pognal kmete, ostro se je odzvala veterinarska stroka. Zakon bi namreč uvedel nekakšne pooblaščene svetovalce, člane društev za zaščito živali, ki bi po 40 urah izobraževanj lahko inšpektorjem odrejali nadzore in bedeli nad izvajanjem inšpekcijskega postopka. Veterinarji so jasni, gre za degradacijo stroke.
"Boleče v tem delu je, da se ta pooblaščeni strokovnjak s 40 urami izobraževanja postavi ob bok veterinarskemu inšpektorju, ki je končal veterinarsko fakulteto … Gre za predlog, ki je pravno nevzdržen, ki je nestrokoven in ki je navsezadnje tudi neizvedljiv," je povedala Breda Jakovac Strajn, dekanja veterinarske fakultete.
Na 40-urnem tečaju naj bi pooblaščeni svetovalec, ki bi se vključeval v inšpekcijske postopke, spoznal vsebine s področij biologije, fiziologije, vedenja in zdravstvenega varstva živali ter tudi vsebine predpisov, ki urejajo zaščito živali. Gre za obsežen korpus znanja. Veterinar, ki lahko šele s prakso postane inšpektor, ima med študijem kar 10.800 ur predavanj in vaj.
"Nehote razmišljam, kako bi bilo to vzporedno videti v medicini. Kako bi bilo to videti v farmaciji, v arhitekturi, kjer so tudi regulirani poklici. Mislim, da ne bi šlo čez, in tudi na našem področju to ni prava pot …" je posvarila Jakovac Strajn.
"Meni je jasno, zakaj odpor. Ker če dela ne opravljaš, nimaš nobene odgovornosti pri tem, seveda nočeš imeti nikogar, ki te bo v to prisilil … Me pa zelo boli, da gospod Podpečan, s katerim smo bili tudi na sestanku kot društvo, zdaj neko užaljenost izkazuje. Saj vsi dobro vemo, da smo si vsi vsa ta leta prizadevali, da se pomaga inšpekciji, da se pomaga ljudem, da se pomaga skrbnikom živali in prav to je to: pooblaščeni člani društev smo tu, da bomo to še delali naprej, kar delamo, le da bomo imeli izkaznico," pa je komentirala Juras.
Kmetje: Trenutni sistem je dober
Kmetje pa so na drugi strani s trenutnim sistemom nadzora zadovoljni. "Enkrat na leto poteka veterinarski obisk, ki pogleda hleve, ki popiše zadevo ... Ne vem ... Aktivist s 40-urnim tečajem ne more nadomestiti tega pregleda. To je popolnoma zgrešeno. Nima smisla, da o tem še sploh razpravljamo," je povedal Stane Bergant, konjerejec.
Konjerejec iz Kokre Bergant meni, da velika večina rejcev pri nas dobro skrbi za svoje živali. "Tudi med ljudmi imamo določene ekscese. Imamo kriminal, imamo uboje, pa ne moremo zdaj vzpostaviti neke policije, ki bo nadzirala vse ljudi," je dejal.
Je nad stroko res prevladal aktivizem?
Na delovnih sestankih z visokimi predstavniki vlade je letos že štirikrat sodelovala tudi partnerica predsednika vlade Tina Gaber, ki se označuje za zagovornico pravic in blaginje živali in je že vrsto let zaprisežena veganka.
"Kot partnerica predsednika vlade se lahko ukvarja, s čimer koli se želi. Naj pa poudarim, ker je bilo veliko očitkov glede gospodične Gaber, predvsem to: je ena od oseb, ki jo poznam že 20 let, odkar se ukvarjam z neke vrste aktivizmom oziroma zaščito živali … In hvala bogu, da imamo predsednika vlade, ki je tako zelo občutljiv za mučenje živali," je v prispevku še povedala Juras.
Premier začasno ustavil odstrel medvedov
Predsednik vlade Robert Golob je na lastno pest začasno ustavil tudi odstrel 230 rjavih medvedov, ki ga je odredilo ministrstvo za naravne vire in prostor. A si je premier po sestanku z ministrom Brežanom premislil. Odstrel zdaj poteka tudi v gozdovih okoli Rakitne, nedaleč stran od Ljubljane.
Ekipa Tarče se je s starešino lovske družine Rakitna Marjanom Šivicem po tiho odpravila na krmišče, kjer po navadi uplenijo medveda. Našli smo sveže stopinje, a medveda tokrat ni bilo na spregled, čeprav jih je okoli Rakitne veliko, je povedal Šivic.
"Tako čez palec ocenjujemo, da je okrog Rakitne zagotovo 50 medvedov. To je gotovo veliko več, kolikor je normalno ... Mogoče imamo prostora za 15 medvedov, to bi bilo kar dovolj," je povedal Šivic.
Medveda ta dan ni bilo na krmišču, a je bil dva dni pred tem prav tukaj ustreljen 130-kilogramski samec. Medved je padel pod puško lovskega gosta iz tujine. "Ustrelil ga je neki gost iz Slovaške. Tak medved nanese približno od 1000 do 1500 evrov," je pojasnil Šivic.
Lovski turizem ni poceni
Lovski turizem na strogo zaščiteno vrsto torej ni prav poceni. Uplenjenje težjih osebkov lahko tujce pri nas stane celo skoraj 10.000 evrov, meso pa ostane lovski družini, ki lahko zasluži še s prodajo mesa.
"Medved je zaščitena vrsta. V Sloveniji imamo, mislim, več kot 20.000 lovcev in več kot 400 lovskih društev. To je zelo, zelo poveden podatek. Blazno veliko lovcev. Po drugi strani pa je podjetje Nimrod, ki prodaja divjačino, drugo največje podjetje za predelavo divjačine v Evropi. Med drugim ponujajo tudi meso medvedjih šap," je še navedla Juras.
Da je lov na zaščitenega medveda pomemben vir prihodkov lovišč s posebnim pomenom, ki jih upravlja zavod za gozdove, dokazujejo tudi letna poročila zavoda. "Društva menimo, da gre tukaj predvsem za ekonomski interes in velik posel," je dejala Juras.
Lovci se s tem seveda ne strinjajo. "Veste kaj, ne vem, ali so stroški pokriti po lovskih družinah," je komentiral Šivic.
"Drugega načina kot odstrel ni"
In zakaj kljub velikemu porastu populacije lovci še dodatno krmijo medveda? "Krmišča je treba ukiniti in se bo potem zgodila samoregulacija medvedov," je povedala Juras.
"To mislim, da ne bo držalo, ker so vse raziskave pokazale, da je v severnih državah, kjer jih nič ne krmijo, rodnost popolnoma enaka kakor pri nas," je navedbe o samoregulaciji števila medvedov zanikal lovec Šivic.
S krmišči pa naj bi medvede zvabili tudi proč od vasi in človeka. A zdaj je medvedov preprosto preveč, pravijo lovci. "Poskusili smo že vse načine, sam sem sodeloval tudi pri odlovu medvedov in smo jih pošiljali v Italijo, v Avstrijo in tako naprej ... Ampak to se ni obneslo. Vidimo, kakšne težave povzročajo po drugih državah, in tudi vemo, da jih nočejo sprejeti, drugega načina kot odstrel zato ni," je sklenil Šivic.
Vabljeni k ogledu celotne Tarče v videu spodaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje