Volitve v državni svet potekajo na zborih volilnih teles, ki jih sestavljajo predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij. Število elektorjev v volilnih telesih je odvisno od števila prebivalcev v lokalni skupnosti oziroma števila članov interesne organizacije.

Volitve, s katerimi bo državni svet dobil nove člane, bodo potekale 21. in 22. novembra. Predstavniki lokalnih skupnosti in intetresnih organizacij pa morajo najpozneje do 21. oktobra določiti kandidate in sezname elektorjev, k čemur jih je že pozvala volilna komisija. Državni svet ima petletni mandat.

Državni svet šteje 40 članov od tega pa jih je lahko največ 22 predstavnikov lokalnih interesov. Drugi svetniki so zastopniki socialnih, gospodarskih in poklicnih interesov. V svetu imajo med drugim tako svoje predstavnike tudi delodajalci, delojemalci, kmetje in obrtniki. Šest članov državnega sveta pa zastopa negospodarske dejavnosti.

Čeprav je državni svet formalno del zakonodajne oblasti, pa se je zaradi omejenih pristojnosti sveta v javnosti večkrat postavljalo vprašanje o smiselnosti takega organa. Nazadnje je letos spomladi predsednik državnega zbora Gregor Virant predlagal ukinitev državnega sveta, saj naj bi ta bil nepotreben.

Od koalicijskih strank Virantovega predloga ni podprl samo SLS. Podpore pa predlog ni dobil niti pri opoziciji. Pozitivna Slovenija se je načeloma strinjala s spremembami v državnem svetu, ni pa podpirala ukinitve. Med drugim so v Pozitivni Sloveniji predlagali, da bi zmanjšali število svetnikov, ukinili njihovo imuniteto in možnost referendumske pobude. Dogovora parlamentarnih strank o spremembah ali celo ukinitvi državnega sveta pa na koncu niso sklenili.

L. L.