Dušana Štrusa, ki pravi, da moramo ohraniti zavore v sistemu.

Predsednik DZ-ja Gregor Virant je povedal, da je v Sloveniji dvodomnost nastala ob osamosvojitvi kot kompromis med tistimi, ki so zagovarjali enodomnost, in tistimi, ki so želeli prenesti v samostojno Slovenijo tridomni skupščinski sistem, po 20 letih pa se po njegovem zastavlja vprašanje, ali še potrebujemo dvodomnost.

"Dvodomnost ni potrebna"
Virantovo osebno prepričanje je, da dvodomnost ni potrebna in da zadošča en dom parlamenta, saj DS, kot pravi, ne prinaša pomembne dodane vrednosti slovenski demokraciji. Ključni argument pri tem je primerjalni, saj po Virantovih besedah države primerljive velikosti in s primerljivo ureditvijo nimajo dvodomnih parlamentov. Prepričan je, da bi z ukinitvijo DS-ja slovenski politični sistem poenostavili, ne da bi škodili demokratičnosti sistema.

"Veliko demokracij v svetu deluje z enim domom, pa z demokracijo tam ni nič narobe, npr. v skandinavsih državah," je zatrdil. Poudaril je še, da DZ zagotavlja transparentno demokracijo, saj so njegovi člani izvoljeni neposredno od ljudstva, kar pa ne moremo trditi za DS, saj njegovi člani prihajajo iz vrst določenih organizacij in pri tem zagovarjajo njihove parcialne interese.

"Na netransparenten način se v delo DS-ja vpletajo tudi politične stranke, ki imajo nanj pomemben vpliv, zato so se nekatere stranke tudi zavzemale za ohranitev DS-ja," je dodal.

Kavčič za nadgradnjo veta s četrtim branjem zakona
Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je zatrdil, da so vprašanja o političnem sistemu legitimna in logična, vendar v konkretnem primeru pogreša več analitičnega pristopa in strokovnega poglabljanja v same temeljne pojme.

Dvodomnost je po njegovem nepotrebna, če sta si oba domova podobna, in potrebna, če sta si domova različna in sta "sparing partnerja" drug drugemu. "Drugi dom že po definiciji dviguje stopnjo demokracije, če je konstituiran drugače od DZ-ja," je dejal.

"Dobro je imeti drugi dom, ki je konstituiran drugače kot prvi in ki odpira vrata civilni družbi," je pojasnil in dodal, da so v DS-ju posveti o najpomembnejših vprašanjih slovenske družbe, vendar zakonodajna in izvršna oblast kažeta "premalo spoštovanja do moči argumenta državnega sveta". DS bi tako po njegovem lahko dal še večji prispevek, če bi bila raven spoštovanja in sodelovanja večja.

Poudaril je, da so politične stranke temeljni gradniki demokracije, vendar je pri tem legitimno vprašanje, ali naj jim prepustimo izključno moč odločanja ali pa je koristno imeti institucijo, ki poskrbi za drugo mnenje. Sprašuje se tudi, ali lahko računamo na to, da so stranke brezšumen prenos volje ljudstva v državno upravo. Če ni tako, je po njegovem pametno imeti kvalificirano telo, kot je DS.

Kljub vsemu pa pravi, da so spremembe v delovanju DS-ja potrebne. Predvsem se je zavzel za nadgradnjo odložilnega veta s četrtim branjem zakonov, kot je to urejeno v Nemčiji.

"Sistema ne moremo kopirati iz tujine"
Štrus je povedal, da je raziskovanje dvodomnosti zelo zanimivo, saj nobena izmed 79 držav na svetu, ki imajo drugi dom, nima identičnega sistema, saj se ti razlikujejo po organizaciji, pristojnostih in predstavniški vlogi drugega doma.

Na vprašanje, kako velika in koliko prebivalcev mora imeti država, da je zanjo primeren dvodomni sistem, je odgovoril s primerom Luksemburga, ki ima enodomni sistem, pri čemer ima institucijo državnega sveta vključeno v izvršno oblast, kljub temu pa ima pomembne pristojnosti v zakonodajnem postopku. Vloži lahko tudi veto.

"V Luksemburgu so ugotovili, da je dobro imeti zavoro," je zatrdil in pojasnil, da bi tudi v Sloveniji morali ohraniti veto kot zavoro v sistemu. Dodal je, da sistema ne moremo kopirati iz tujine, ker zaradi drugačne tradicije in ureditve ne bo deloval, pri čemer je še opozoril, da se z nobeno spremembo ne mudi.