Vprašanje vloge državnega sveta (DS) je znova aktualiziral DLGV, ki je tudi eden glavnih zagovornikov ukinitve, pred slabima dvema tednoma, ko je državni svet objavil razpis za nakup novega protokolarnega vozila.
Za denar, ki so ga dobili iz zavarovalnine za ukradeno vozilo, so kupili novega mercedesa, kar pa je v času vsesplošnega govorjenja o varčevanju povzročilo javni odpor in ponovne pomisleke o smiselnosti institucije.

Za ukinitev državnega sveta se poleg DLGV-ja zavzemajo še v SDS-u in NSi-ju, v volilnem programu pa se je za to zavzel tudi DeSUS. A za ukinitev državnega sveta, katerega funkcija in pristojnosti so določene v ustavi, je potrebno soglasje vsaj 60 poslancev.
Je Virant preoptimističen?
Toliko glasov pa omenjene stranke skupaj nimajo, saj so proti ukinitvi v Pozitivni Sloveniji, Socialnih demokratih in Slovenski ljudski stranki. Omenjene stranke se bolj zavzemajo za preoblikovanje institucije, da bi bila bolj podobna drugemu domu parlamenta in bi predstavljala vez med lokalno in državno ravnijo.
A predsednik DZ-ja Gregor Virant ocenjuje, da bi ustavno večino v DZ-ju glede državnega sveta lahko dosegli. Državnemu svetu mandat poteče konec tega leta in če bodo za njegovo ukinitev dosegli soglasje, je po Virantovih besedah smiselno, da to storijo s pretekom mandata. Država sicer za delovanje državnega sveta letno nameni 2,3 milijona evrov proračunskih sredstev.
Predsednik DS-ja Blaž Kavčič je za Delo povedal, da do ideje ukinitve ni toliko kritičen, kot do njenega podajanja. Omejevanje politične moči strank DS po njegovem mnenju opravlja dobro, "lahko bi jo tudi bolje". Hibo vidi v slabem sodelovanju z DZ-jem, ki da se do sveta "obnaša precej nekorektno in sovražno". Ker drugi dom krepi stopnjo demokracije, je "razmeroma nepriljubljen pri nosilcih politične moči, ki bi radi udobneje vladali", je za omenjeni časnik še dejal Kavčič.
Neskladnost s potrebami časa
Kot že rečeno, so bile razprave o vlogi državnega sveta aktualne že večkrat. Tako je bilo tudi leta 2007, ko so bile zadnje volitve svetnikov in tudi takrat so se pojavljale ideje bodisi o ukinitvi oz. reorganizaciji državnega sveta.
Ustavni pravnik Lojze Ude je takrat za STA povedal: "Sem za nekakšen drugi dom v parlamentu, vendar ne na tej delegatski podlagi." Nasprotoval pa je spremembi ustave. Pravnik Ciril Ribičič pa je takrat dolgoročno perspektivo institucije videl v preoblikovanju v zbor pokrajin, ki bi bil "ta pravi drugi dom" slovenskega parlamenta in ne v ukinitvi.
Za spremembo se je zavzel tudi predstojnik katedre za ustavna vprašanja na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič, saj "državni svet, takšen, kot je, povsem ne odgovarja sodobnim potrebam parlamentarnega sistema".
Kaj so vse naredili
In kaj pokaže hiter pregled dela državnih svetnikov od leta 1992 do 2007, se pravi v 15 letih, (najnovejši podatki bodo znani ob koncu letošnjega mandata)? Svetniki so zahtevali odložilni veto na zakon v 79 primerih, uspešnih vetov je bilo 16, svoj zakonski predlog so podali 21-krat, zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti je bila vložena 35-krat, pri čemer so podali tudi eno ustavno pritožbo. V treh primerih so zahtevali parlamentarno preiskavo, v dveh pa tudi razpis referenduma. V primerjavi s "proizvodnimi" zmožnostmi DZ-ja je to dokaj boren izkupiček.