Kolegij predsednice DZ-ja je odločal o pripravi sklica rednega zasedanja DZ-ja, ki se bo začelo v ponedeljek, 22. aprila. Glede uvrstitve omenjene zahteve državnega sveta na sejo pa je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič dejala, da potem ko je državni svet na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe pozvala k dopolnitvi, še čakajo čistopis zahteve.

Predsednica DZ-ja je pojasnila, da je bilo mnenje zakonodajno-pravne službe objavljeno 3. aprila, skladno z uveljavljeno parlamentarno prakso pa ga je posredovala državnemu svetu s predlogom, "naj ga ustrezno upoštevajo pri pripravi akta o odreditvi parlamentarne preiskave, in sicer tako, da bosta predmet in obseg preiskave skladna z ustavo in zakonom".

"Iz dolgoletne prakse izhaja, da predlagatelj na podlagi prejetega mnenja zakonodajno-pravne službe tudi dejansko vedno pripravi čistopis zahteve. Za sejo DZ-ja pa se v akt o odreditvi parlamentarne preiskave skladno z določbo 2. odstavka 4. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi nato v celoti povzame vsebino zahtevka za odreditev parlamentarne preiskave iz zahteve oz. iz čistopisa zahteve," je še navedla.

"Da se zahteva državnega sveta lahko obravnava v DZ-ju, mora po svoji obliki imeti vse sestavine v skladu z 2. členom poslovnika o parlamentarni preiskavi, čemur pa ta zahteva državnega sveta ustreza. To je ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba," je dejal državni svetnik Miloš Pohole in poudaril, da državni svet nima pristojnosti priprave akta o odreditvi parlamentarne preiskave, ker je to naloga v izključni pristojnosti DZ-ja, ki pa mora v skladu z ustavo in poslovnikom o parlamentarni preiskavi pri njegovi pripravi obvezno slediti zahtevi državnega sveta.

Pohole je poudaril, da poslovnik o parlamentarni preiskavi določa, da DZ o zahtevi za uvedbo parlamentarne preiskave ne glasuje in da se v aktu, s katerim odredi parlamentarno preiskavo na zahtevo, v celoti povzame vsebino zahteve za odreditev parlamentarne preiskave. Sme pa DZ zahtevano parlamentarno preiskavo tudi razširiti ali dopolniti, če je to v skladu s predmetom in namenom zahtevane parlamentarne preiskave in če temu ne nasprotuje predlagatelj, torej državni svet.

Poslovnik po Poholetovih navedbah tudi določa, da DZ imenuje preiskovalno komisijo praviloma na isti seji, na kateri izda akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najpozneje pa na prvi naslednji seji. "Iz navedenega izhaja, da je priprava akta o odreditvi parlamentarne preiskave v izključni pristojnosti DZ-ja, pri čemer mora DZ slediti zahtevi državnega sveta za odreditev parlamentarne preiskave oz. ne sme priti do nasprotovanja državnega sveta, da se razširi ali dopolni zahteva za odreditev te parlamentarne preiskave, kot jo je v izhodišču sprejel državni svet," je dejal državni svetnik in dodal, da "na podlagi vsega navedenega in glede na veljavni pravni red državni svet ne more ugoditi prošnji, da naj upošteva mnenje zakonodajno-pravne službe in ustrezno pripravi akt o odreditvi parlamentarne preiskave".

Zahteva izglasovana 20. marca

Državni svet je zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije DZ-ja izglasoval 20. marca na tajnem glasovanju. Pobudo je dal državni svetnik iz vrst SDS-a Andrej Poglajen, predlog je vložila interesna skupina lokalnih interesov.

Glede na zahtevo bi komisija med drugim preiskovala domnevno finančno izčrpavanje podjetja Gen-I in domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, ter morebitno interesno ozadje ustanovitve družb KCA in Media partner agencija in njihovo domnevno zlorabo za financiranje omenjene volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda.