Pobudo za odreditev parlamentarne preiskave je podal državni svetnik iz vrst SDS-a Andrej Poglajen, uradno pa je predlog vložila interesna skupina lokalnih interesov. Namen parlamentarne preiskave je med drugim pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I in nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.

Sorodna novica KPK bo pod drobnogled vzel podjetje Star Solar v lasti premierja Goloba

Člani preiskovalne komisije bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.

V preiskavi se bo med drugim ugotavljalo tudi morebitno interesno ozadje ustanovitve in delovanja družb KCA in Media partner agencija oziroma izdajateljev medijev ter ali so bili ti zlorabljeni za domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022.

V javnosti in državnem svetu je bilo v zadnjih tednih mogoče slišati dvome o javnem pomenu odreditve takšne preiskave. "Zakonitost in preglednost financiranja volilnih kampanj sta nesporno v javnem interesu. Tudi pri različnih oblikah prikritega političnega oglaševanja, ki poteka prek različnih nevladnih struktur in različnih organizacijskih statusnih oblik, je potreben nadzor," je na seji poudaril Poglajen.

Preiskava je po prepričanju svetnika v javnem interesu tudi zaradi številnih informacij o domnevnem spornem financiranju predvolilne kampanje stranke Gibanje Svoboda in sumov o spornih poslovnih dejavnostih podjetja Gen-I, ki so se pred državnozborskimi volitvami leta 2022 širile v nekaterih medijih.

Številni svetniki ostro proti ustanovitvi komisije

Zahteve za odreditev parlamentarne preiskave niso podprli državni svetniki iz interesne skupine delojemalcev, je pojasnila vodja skupine Lidija Jerkič. Nasprotovali so tudi predlogu, da se o zahtevi glasuje tajno.

Jožef Školč je v imenu interesne skupine negospodarskih dejavnosti opozoril na pripombe pravno-kadrovske službe državnega sveta, da v tej pobudi ni povsem jasno opredeljeno, na kakšen način gre v tem primeru za zadevo javnega pomena. "To je pomembno zato, da bodo tisti, ki bodo preiskovali to materijo, imeli okvir, v katerem bodo lahko delovali," je dejal.

Školč je predlagateljem predlagal, da pobudo umaknejo in jo predelajo v skladu z izraženimi pripombami, s čimer se je strinjal tudi državni svetnik Radovan Stanislav Pejovnik. "Ta predlog je napisan slabo in zato ne vidim druge možnosti, kot da se umakne in spiše bolje," je bil kritičen.

Štrukelj: Kronski argument za ukinitev državnega sveta

Pripombam Školča in pravne službe se je pridružil tudi državni svetnik Branimir Štrukelj. Ob tem je spomnil, da je stranka SDS v DZ-ju že poskušala doseči odreditev te preiskave, a neuspešno. Takšne pobude so za Štruklja zato skrajno problematične, saj državni svet z njimi postaja "pomožna četa" politike v DZ-ju.

"Državni svet smo zapeljali v neko polje, iz katerega, če bo to postala praksa, ni več rešitve za samo institucijo, in zdi se mi, da bi se morali vsi zavedati, da je tukaj doseženo dno, ki pravzaprav daje vsem tistim, ki že leta zagovarjajo ukinitev državnega sveta, tako rekoč kronske argumente za to, da se to zgodi," je dejal.

"Zavedam se, da sem tukaj v tem državnem svetu predvsem z razlogom kakovostnega dela v dobro skupine, ki jo predstavljam, in to se res ne dotika tega mojega področja, zato res mislim, da take pobude ne sodijo v državni svet," je bila medtem jasna državna svetnica Monika Ažman.

DZ o odreditvi parlamentarne preiskave, ki jo zahteva državni svet, ne glasuje, saj jo mora odrediti v skladu z ustavo.

Video: Posnetek seje

Gen-I: Zahteva je nezakonita in neustavna

Zahteva je po prepričanju največjega trgovca z elektriko v državi, družbe Gen-I, nezakonita in neustavna. "Cilj podane zahteve za parlamentarno preiskavo je z neustavnimi in nezakonitimi metodami ter kršitvijo nekaterih ključnih ustavno varovanih pravic, kot so pravice do zasebne lastnine in pravice do svobodne gospodarske pobude, pridobiti najširšo mogočo količino podatkov, tako poslovno zaupnih kot zasebnih, ki bi jih snovalci zahteve po potrebi selektivno plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe z namenom povzročiti ji nepopravljivo in nenadomestljivo poslovno škodo," so sporočili iz Gen-I-ja.

Zahteva za parlamentarno preiskavo v takšni obliki, skladno z ugotovitvami pravnih mnenj, ki so jih pridobili na Gen-I-ju, lahko predstavlja le "ponoven primer zlorabe inštituta ustavne kategorije parlamentarne preiskave, hudo zlorabo državnega sveta kot državne ustanove in grob poseg v demokratično in ustavno ureditev". Gen-I bo o nadaljnjih korakih za zaščito svojih poslovnih interesov in z ustavo varovanih pravic javnost sproti obveščal.

V družbi so spomnili na argumente, ki so jih prek pooblaščenca Mirka Bandlja naslovili na državni svet. Zahteva za parlamentarno preiskavo tako po njihovem prepričanju ni le vsebinsko neutemeljena in z ničimer obrazložena, ampak je na ravni pamfleta. "Predmet obravnave ni opredeljen, opisani niso niti domnevni dogodki, ki naj bi bili sporni oz. niso niti navedeni, predvsem pa tudi ne časovno opredeljeni. Nekateri ključni podatki, na katerih temelji zahteva, so celo povsem neresnični," so zapisali.

Popolnoma nedoločen predmet preiskave po njihovem mnenju pomeni, da bi lahko ta zajela poslovanje podjetja za obdobje 20 let nazaj. "S tem bi se ustvarila praksa, po kateri bi lahko politika na podlagi popolnoma nedoločenih ali celo izmišljenih navedb pridobivala poslovno zaupne in občutljive podatke katerega koli slovenskega podjetja, ki bi si ga katera od političnih strank zaradi različnih razlogov vzela za tarčo," so posvarili.

Da gre za nesmiselno in med seboj časovno povsem pomešane nedefinirane posle, po njihovem mnenju izhaja tudi iz tega, da trenutni nosilci javnih funkcij v povezavi z Gen-I-ja niti teoretično niso mogli tudi zlorabiti svojega položaja, kot je razvidno iz zahteve. Predsednik vlade Golob je bil namreč, kot so spomnili, predsednik uprave do 17. novembra 2021, torej le še pol leta po tistem, ko je družba uradno pridobila status podjetja v državni lasti. "Tudi v tem obdobju ni bil politik, še manj nosilec funkcij državne oblasti," so navedli v Gen-I-ju.

Zagotovili so tudi, da družba nikoli in v ničemer ni sofinancirala niti volilne kampanje niti kako drugače stranke Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena po tistem, ko je Golob prenehal voditi podjetje.

Po njihovem vedenju poslovanje družbe tudi ni predmet nobenih postopkov državnih organov, še najmanj postopkov, ki bi bili povezani z morebitnimi nepravilnostmi, prekrški ali celo kaznivimi dejanji. S posameznimi gospodarskimi subjekti, ki so predmet preiskave, pa družba po lastnih zagotovilih nikoli ni poslovno sodelovala.

Trditve o domnevnem finančnem izčrpavanju družbe in opustitvi skrbnosti dobrega gospodarja so medtem popolnoma izmišljene, so zatrdili. Poslovanje družbe je vsako leto predmet rednih revizij, Gen-I pa ima glede na kompleksnost poslovanja v mednarodnem okolju energetskih in finančnih trgov vzpostavljene vse najzahtevnejše instrumente presojanja skladnega in zakonitega poslovanja ter obvladovanja tveganj, so nanizali.

Kot popolnoma neutemeljenega so zavrnili tudi očitek namena finančnega oškodovanja družbe ob nameravani prodaji deležev Gen-I-ja in Elektra Ljubljana v podjetju Gen-EL, 50-odstotnem lastniku Gen-I-ja.

Marko Lotrič: O (proti)ustavnosti lahko odloča le ustavno sodišče

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je za Odmeve povedal, da lahko o (proti)ustavnosti preiskovalne komisije odloča le ustavno sodišče. Poslanci državnega zbora morajo to preiskovalno komisijo ustanoviti, imajo pa možnost postaviti katerega koli poslanca za vodjo in člane komisije. Kot je dejal, lahko iz preteklosti vidimo, da so se parlamentarne preiskave nanašale tudi na podjetja, izkazan pa mora biti javni interes. V tem primeru je javni interes izpostavljena politična osebnost. Glede tajnosti glasovanja je dejal, da svetniki niso zaposleni na tej funkciji, temveč nekje drugje in bi lahko zaradi svojega glasovanja doživeli neprijetnosti.