Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ se je seznanila s proračunoma za prihodnji dve leti. Po pričakovanju je bilo največ kritik iz vrst opozicijskih članov komisije, ki so dokumente označili za nerealne in podvomili o uresničljivosti izračunov vlade, da bo pokojninska reforma prihodnje leto omogočila 150 milijonov evrov prihrankov.

"Prihodnje leto ne morete prihraniti 150 milijonov evrov," je pričakovanja finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da bo vlada v proračunskih dokumentih upoštevala takšen prihranek na račun uveljavitve pokojninske reforme, komentirala Alenka Bratušek (PS). Ob tem je dejala, da bi se to lahko uresničilo le, če se prihodnje leto nihče ne bi upokojil.

A. Bratušek je želela vedeti, kaj konkretno bo omogočilo takšne prihranke. Ker ji Šušteršič ni dal zadovoljivega pojasnila, namerava k odgovoru pozvati tudi ministra za delo Andreja Vizjaka.

Z vladnimi predlogi se ne strinja koalicijski DeSUS
Vlada je v prihodnjih proračunih predvidela, da se pokojnine prihodnje leto ne uskladijo. S tem se ne strinjajo v vladnem DeSUS-u. Njihova poslanka Marija Plevčak je opozorila, da v ponovno zamrznitev pokojnin ne bodo privolili in da bodo pripravili ustrezno dopolnilo.

V Kapitalski družbi je prav za te namene vsako leto rezerviranih 50 milijonov evrov, in ne govorite, da bo šlo to iz proračuna, je še opozorila Plevčakova.

Šircelj se sicer strinja
Poslanec SDS-a Andrej Šircelj se je strinjal s Plevčakovo, da so na področju pokojninske blagajne težave, a prav tako je velika težava z mladimi, ker se z njimi nihče ne ukvarja in ne morejo dobiti zaposlitve. S tem pa se ukvarja proračun, je povedal Šircelj, ki se mu zdi predlog proračuna realen.

"Ta proračun pomeni določeno streznitev, da ne moremo več trošiti, kot dejansko ustvarimo," je povedal poslanec SDS-a. Glavno vprašanje po njegovem mnenju je, ali je gospodarstvo sposobno financirati 160.000 zaposlenih v javni upravi.

Šircelj je tudi podprl namero vlade, da se bolj obdavči kapital, tiste z višjimi dohodki in porabo ter da na tej podlagi lahko že v letu 2013 začnemo nov razvoj - tudi zato, ker se bodo povečala tudi evropska sredstva, ob čemer je Šircelj izrazil pričakovanje rasti obsega investicij tako iz domačega kot tujega kapitala.

Šušteršič meni, da je predlog proračuna realen
Finančni minister Janez Šušteršič je zatrdil, da proračunski predlog temelji na predlaganih ukrepih, in te ocene so realne. Priznal pa je tudi, da kljub temu vlada neka negotovost, ki pa je ni mogoče odpraviti. Ob tem je povedal, da si vlada od znižanja mase plač za zaposlene v javnem sektorju za pet odstotkov obeta 200 milijonov evrov prihrankov.

Obseg sredstev za investicije se po njegovih besedah prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, v veliki meri na račun evropskih sredstev.

Med spodbudami za gospodarstvo je izpostavil še pavšalno obdavčitev za mala podjetja, znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, neomejeno investicijsko olajšavo ter zvišanje olajšave za raziskave in razvoj.

Ker letošnji dobički podjetij verjetno ne bodo pretirani, Šušteršič prihodnje leto pri davku od dohodkov pravnih oseb pričakuje 200 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.

Vlada načrtuje zvišanje nekaterih davkov in tako rekoč vseh okoljskih dajatev ter zmanjšanje nekaterih davčnih olajšav, je naštel Šušteršič. Prihodnje leto si tako obeta dodatnih 290 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov oz. še več z uveljavitvijo načrtovanih ukrepov na področju utaje davkov.