Poslanci so obravnavali predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je vložila predsednica DZ-ja in se obravnava po skrajšanem postopku. V skladu z njim bi bili preiskovanci v parlamentarni preiskavi bolj zaščiteni kot zdaj. Institut parlamentarne preiskave se je po njenih ugotovitvah namreč spremenil v sredstvo za politično obračunavanje.

Predlog novele uvaja možnost za sprožitev naknadne ustavne presoje akta o parlamentarni preiskavi. Ustavno sodišče mora o tem odločiti v 30 dneh, do odločitve ustavnega sodišča pa se akt o odreditvi parlamentarne preiskave zadrži, predlaga novela.

Poslanci so zavrnili dopolnila SDS-a, s katerimi so med drugim predlagali, da mora ustavno sodišče o ustavnosti akta o parlamentarni preiskavi odločiti v 15 dneh. Predlagali so tudi, da se, če sodišče v tem roku ne odloči, šteje, da je odrejena parlamentarna preiskava skladna z ustavo in zakonom.

V SDS-u so predlagali tudi, da se določbe te novele ne bi uporabljale za parlamentarne preiskave, ki so bile odrejene pred uveljavitvijo te novele.

Poslanci so dopolnilo Svobode, da torej preiskovalna komisija ne more biti imenovana pred odločitvijo ustavnega sodišča, sprejeli s 46 glasovi za, 21 proti, sedem poslancev NSi-ja je bilo vzdržanih.

DZ o predlogu novele v celoti ni odločal, saj so v NSi-ju v parlamentarni postopek vložili zahtevo za posvetovalni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. DZ mora tako najprej odločiti o zahtevi za posvetovalni referendum.

V opoziciji so kritični do predloga, saj menijo, da se s sprejemanjem novele hiti, ker je DZ na zahtevo DS-ja odredil parlamentarno preiskavo domnevnih zlorab pri poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda.

"Ljudje naj odločijo, ali se na tak način blokira parlamentarna preiskava poslov Gen-I in hkrati s tem tudi vse nadaljnje parlamentarne preiskave ali ne," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj. V NSi-ju menijo, da je mogoče predlog novele zakona zlorabiti tudi za blokado preiskave Gen-I. Predvsem pa se takšne spremembe po njegovem mnenju ne uvajajo sredi poslanskega mandata.

Kot so pojasnili v NSi-ju, so zahtevo za posvetovalni referendum vložili, potem ko je matični odbor DZ-ja sprejel dopolnilo, s katerim je mogoče novelo zakona uporabljati tudi za že odrejene preiskovalne komisije. Tudi državni svet je v svojem mnenju opozoril na retroaktivnost predloga zakona.

Predlagatelj posvetovalnega referenduma je NSi, pričakujejo pa, da bo opozicija, "pa morda tudi še kakšen razumen član ali pa nekdanji član koalicije" podprl to zahtevo. "Predvsem moramo zaščititi vlogo opozicije, da ima možnost parlamentarnih preiskav nad delom koalicije," je dejal Cigler Kralj.

Klakočar Zupančič je na seji dejala, da ta novela v ničemer ne bo vplivala na parlamentarno preiskavo o Gen-I. Z vložitvijo zahteve za razpis posvetovalnega referenduma je Cigler Kralj "pokazal svoje neznanje", saj gre za uresničitev odločb ustavnega sodišča, je opomnila. Hkrati je, kot je dejala, presenečena, da ljudje, ki toliko časa sedijo v DZ-ju, ne poznajo osnov. "Izkazalo se bo za, oprostite mi za ta izraz, neumen korak," je dejala in pojasnila, da je novela zakon usklajuje z odločbami ustavnega sodišča, sledi pa tudi priporočilom iz poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji, ki se je nanašalo na zadevo Kangler.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja meni, da predlog novele prekorači z ustavo določene pristojnosti ustavnega sodišča, hkrati pa ugotavlja, da predlog novele zakona ne uresničuje ustavne zahteve po učinkoviti parlamentarni preiskavi.

Poslanci bodo še tretjič razpravljali o bančnih razlaščencih

DZ je drugi obravnavi predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank s 46 glasovi za in 28 proti sprejel sklep, da bi danes opravil končno glasovanje o predlogu zakona. Ker je proti glasovala več kot tretjina navzočih poslancev, bo tretjo obravnavo opravil na naslednji seji.

Kot je v drugi obravnavi na današnji izredni seji DZ povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah, se bo s predlogom po mnenju vlade nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank dala možnost, da po več kot desetih letih od izbrisa uveljavijo pravico do učinkovitega sodnega varstva.

Po predlogu bo zakon nekdanjim imetnikom zagotovil dostop do vseh podatkov in informacij, ki so bili podlaga za izvedbo bančne sanacije. Ti bodo objavljeni v virtualni podatkovni sobi, do katere bodo imeli dostop nekdanji imetniki in njihovi pooblaščenci, hkrati pa bodo nekdanji imetniki lahko sodišču predlagali, da tretjim osebam naloži razkritje dodatnih dokumentov.

Zakon bo vseboval možnost imenovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, višji od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Neodvisne strokovnjake bodo lahko predlagali vlada, Banka Slovenije in reprezentativna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Predsednika odbora bo predlagalo pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Mariboru.

Če bo s predhodnim mnenjem ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo vlada pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, pri čemer bo izplačilo po poravnalni shemi znašalo 60 odstotkov nastale škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa.

Po predlogu zakon omogoča možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne tožbe. Pri tem se bo uporabil sistem izključitve. Omogoča tudi združitev pravd in vzorčni postopek v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo.

Dokazno breme v sodnih postopkih bo na toženi stranki, to je na Banki Slovenije, ki bo morala dokazati, da so obstajali razlogi za izredne ukrepe in da pri izreku teh ukrepov ni prišlo do kršitve načela, da delničarji in drugi upniki niso izgubili več, kot bi, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Plačnica morebitnih odškodnin bo država, ki bo v ločenem sodnem postopku lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če se ugotovi, da je ta ali osebe, ki so ravnale po njenem pooblastilu, delovale v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja.

SDS je predlog zakona skušal spremeniti na odboru DZ-ja za finance, a predsednica odbora Andreja Kert iz Svobode ni dopustila obravnave njihovih dopolnil. Za danes je pripravil nova dopolnila, a jih je DZ zavrnil. Sprejel pa je nekaj redakcijskih dopolnil koalicije.

Dve leti aktualnega sklica DZ-ja

Ob 70. izredni seji minevata tudi dve leti od ustanovne seje aktualnega, devetega sklica DZ-ja. V tem času so poslanke in poslanci ob 70 izrednih zasedali še na 19 rednih sejah ter sprejeli 203 zakonske predloge, opravili štiri interpelacije, ustanovili tri preiskovalne komisije in zastavili skoraj 2900 poslanskih vprašanj, je za Radio Slovenija poročal novinar Tomaž Celestina.