Akt o odreditvi parlamentarne preiskave so poslanci potrdili brez glasovanja. DZ mora namreč skladno z ustavo parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev ali državni svet.

Parlamentarna preiskava, ki jo je vložil državni svet, naj bi ugotavljala vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave Gen-I-ja in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Državni svet je sicer zahtevo za parlamentarno preiskavo po nekaj zapletih sprejel marca, po ugotovitvi zakonodajno-pravne službe DZ-ja, da je "opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva", pa v dopolnitev ni privolil. Poslanska skupina SDS-a je nato poskusila s to točko razširiti dnevni red redne aprilske seje DZ-ja, ko ji to ni uspelo, pa je zahtevala sklic današnje izredne seje.

Ustanovitev preiskovalne komisije še negotova

Sorodna novica Klakočar Zupančič zavrača očitke o zavlačevanju preiskave o poslovanju podjetij Gen-I in Star Solar

Preiskovalna komisija na seji kljub odreditvi preiskave sicer še ni bila ustanovljena, morda sploh ne bo, je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Valentina Plaskan. Koalicija skuša to doseči s svojo novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Po predlogu bi novela med drugim uvedla predhodni preizkus zahteve za preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ-ja ugotovila, da obstaja dvom o ustavni dopustnosti zahteve.

V četrtek bo še ena izredna seja, na kateri bodo poslanci odločali o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Ker jo bodo obravnavali po skrajšanem postopku, bi lahko bila uveljavljena že pred dejansko ustanovitvijo preiskovalne komisije, s čimer bi se izognili očitkom, da zakon ne more veljati retroaktivno. Prvi pogoj, da parlamentarna komisija začne delati, je namreč, da poslanske skupine vanjo predlagajo svoje člane, predvidoma pa naj bi se to zgodilo na prihodnji redni seji DZ-ja.

V opoziciji prepričani, da je preiskava način, da ljudje izvejo resnico

Državni svet je zahtevo za odreditev preiskave podal zaradi sumov, da so nosilci javnih funkcij vplivali na odločitve podjetja Gen-I, ki so vodile v finančno izčrpavanje družbe, zlorabili svoj položaj, oškodovali državno premoženje ter izvajali politični pritisk na preiskavo kaznivih dejanj v povezavi s prevzemom in poslovanjem družbe Star Solar in poslovanjem družbe Borzen. Sumijo tudi, da se je zgodilo nezakonito financiranje politične stranke Gibanje Svoboda v kampanji za državnozborske volitve leta 2022, je v imenu predlagatelja dejal državni svetnik iz vrst SDS-a Andrej Poglajen.

Poslanci opozicijskih strank SDS in NSi so izrazili podporo ustanovitvi komisije in so napovedali aktivno sodelovanje v njej. "Kaj skrivate? Česa se bojite," je poslance Svobode izzval Žan Mahnič (SDS) in jim očital, da ustanovitev že tretje preiskovalne komisije, ki preiskuje SDS, zanje ni bila sporna, čeprav preiskovane osebe v času očitanih dejanj niso bile na javni funkciji, preiskujejo pa se mediji in podjetja, ki niso v državni lasti. V SDS-u takrat tudi niso očitali zlorabe instituta parlamentarne preiskave, je dodal.

Sorodna novica DS zahteve za parlamentarno preiskavo glede Gen-I-ja in Star Solarja ne namerava dopolniti

Koalicija se na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ-ja sklicuje le, ko ji to ustreza, je bil kritičen Mahnič in pri tem navedel mnenja te službe med drugim glede predlogov za referendum o uporabi konoplje in o prostovoljnem končanju življenja. Poslanec SDS-a je povedal, da jih med drugim zanima, kje je končal denar, ki ga je Gen-I pod vodstvom zdaj premierja Goloba nakazoval v tujino podjetju Martina Berišaja, ta pa naj bi ga nato dvigoval v gotovini. "Kaj je javni interes, če ne odgovor na vprašanje, ali ste zlorabili nekdanje položaje za to, da ste financirali svojo politično kampanjo," je vprašal Mahnič.

Komisija naj bi poleg financiranja predvolilne kampanje preiskala tudi okoliščine prevzema družbe Star Solar, katere ustanovitelj je Golob, ter njeno poslovanje, še posebej z družbo Borzen. "Treba je preiskati postopek ustanovitve, financiranja in spremembe lastništva družbe Star Solar ter morebitne kršitve davčne zakonodaje in zakonodaje s področja integritete," je dejala Vida Čadonič Špelič (NSi) in menila, da "smo priča poskusom prisilne solarizacije Slovenije, domnevno zaradi zasebnih interesov predsednika vlade". Star Solar je med prejemniki plačil družbe Borzen v okviru podporne sheme za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov.

Poslanka NSi-ja je poudarila, da premier še ni odgovarjal na vprašanja komisije DZ-ja za nadzor javnih financ in komisije DZ-ja za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. "Preiskovalna komisija je torej orodje, da dobimo odgovore, in način, da ljudje izvedo resnico," je poudarila Čadonič Špelič.

V koaliciji opozarjajo na zlorabo instituta parlamentarne preiskave

"Gre za politično zlorabo ustavnega inštituta parlamentarne preiskave po nareku stranke SDS, stranke, ki v dveh letih ni bila sposobna zbrati 30 podpisov za vložitev zahteve za parlamentarno preiskavo," pa je dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in ocenil, da je namen politično obračunavanje s konkurenco, ki jo je premagala na volitvah. Poudaril je mnenji pravno-kadrovske službe državnega sveta in zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki da sta med drugim ugotovili, da zahteva ne dosega meril, ki jih postavljata ustava in zakon o parlamentarni preiskavi, da predmet in časovno obdobje preiskave nista jasna in da ni jasno, zakaj bi šlo za zadevo javnega pomena.

Sajovic je med drugim poudaril, da bo nekdo preiskovan kot nosilec javne funkcije zaradi svojih ravnanj pred nastopom javne funkcije, poleg tega se bo preiskovalo financiranje nekega medija od podjetij v državni lasti, ki takrat, ko so imela z medijem pogodbo o poslovnem sodelovanju, niso bila v državni lasti. V Svobodi so poudarjali, da je bil predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi vložen, da bi se v prihodnje preprečile zlorabe instituta parlamentarne preiskave.

Poslanci SD-ja in Levice v razpravi niso sodelovali, v predstavitvi stališč poslanskih skupin pa so med drugim menili, da gre za zlorabo parlamentarne preiskave in da bi morali sume kaznivih dejanj preiskovati organi pregona. Soniboj Knežak (SD) dejal, da se v poslanski skupini ne nameravajo opredeljevati do očitkov v zahtevi niti ne obtoževati ali braniti konkretnih oseb, da pa bodo opozarjali na okvire parlamentarne preiskave in poskuse zlorab postopkov.

Matej Tašner Vatovec (Levica) pa je izrazil pričakovanje, da bo šlo pri preiskavi za obračunavanje med dvema političnima strankama. Menil je, da se postavlja vprašanje smiselnosti ureditve, da lahko državni svet od DZ-ja zahteva preiskavo, in da bi bilo smiselno državni svet ukiniti.