Za so glasovali še v poslanski skupini NeP-a, proti pa v koalicijskih SDS-u, NSi-ju in SMC-ju ter opozicijskem SNS-u, dva poslanca DeSUS-a in poslanca manjšin. Poslanec DeSUS-a Franc Jurša je bil vzdržan. Da bi DZ Janšo obtožil pred ustavnim sodiščem, bi bilo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

Obrazložitev predloga ustavne obtožbe

Seja se je v dopoldanskih urah sicer začela z obravnavo predloga predlagateljev ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, naj pozovejo v DZ predsednika republike Boruta Pahorja, saj je "zdaj trenutek, da se predsednik Republike Slovenije zelo jasno opredeli in pove na predlog ustavne obsodbe, ali je nevarnost kršenja pravnega reda in ustave in kakšno je njegovo mnenje in stališče do tega vprašanja". Poslanci so nato zavrnili predlog z 48 glasovi proti in začeli obravnavo ustavne obtožbe premierja Janše, ki pa ga zdaj ni v DZ-ju.

"Za uvod namerno poenostavljam: kot začasni minister za zdravje je opustil nabavo zadostne količine odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderna; kot predsednik vlade še vedno opušča zakonsko dolžnost financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA), opušča tudi golo seznanitev vlade z imenoma kandidatov za evropska delegirana tožilca in opušča imenovanje državnih tožilcev. Ponavljam: ravna mimo zakonov in ustave, pa tudi mednarodnih pravnih aktov, k spoštovanju katerih se je Republika Slovenija – če vam je všeč ali ne – zavezala," je v imenu predlagateljev ustavne obtožbe v uvodu dejal Jani Möderndorfer (LMŠ).

Razlog za Janševa po mnenju predlagateljev nezakonita in protiustavna ravnanja je po Möderndorferjevih besedah njegova osebna vojna z vsem, kar je v tej državi in v vsaki demokratični ureditvi neodvisnega in avtonomnega. In mediji so prva tarča, med njimi Slovenska tiskovna agencija pač najlažja, je dodal.

Z ustavitvijo financiranja njene javne službe vlada po navedbah predlagateljev krši 3. in 20. člen zakona o STA-ju ter 66. člen sedmega protikoronskega zakona. Kot je pojasnil Möderndorfer, je dolžnost ustanovitelja zagotoviti primerno financiranje za celovito in nemoteno opravljanje javne službe na podlagi poslovnega načrta agencije. "Financiranje javne službe STA torej ni odraz dobre volje vlade niti ni usluga, ampak zgolj zakonska dolžnost," je poudaril. Poleg tega opisano ravnanje premierja pomeni tudi kršitev pravice do svobode izražanja, opredeljene v 39. členu ustave, je dodal. Avtor načrta uničenja STA-ja je po njegovem prepričanju Janša.

Po njegovih besedah svojo drugo osebno vojno z vsem neodvisnim in njemu nepodrejenim premier bije s tožilci. Predsednik vlade po Möderndorferjevih navedbah krši 2. člen ustave, v skladu s katerim je Slovenija pravna država, krši 71.č in d člen zakona o državnem tožilstvu, ki v postopku imenovanja evropskega delegiranega tožilca vladi dajeta zgolj seznanitveno vlogo. A vlada te vloge ne more opraviti, ker Janša na sejo ne uvrsti gradiva. "Tako kandidata za evropska delegirana tožilca ostajata brez zelene luči. (...) In zdaj bo postopek, kot kaže, razveljavil, ker se je on tako odločil," je dodal poslanec.

Tretjo vojno, ki bi jo moral oziroma bil dolžan voditi, pa je predsednik vlade po Möderndorferjevih besedah opustil, in to je "vojna" za vse razpoložljive dodatne odmerke cepiv proti covidu-19. Decembra je v svoji začasni dvojni vlogi kot premier in zdravstveni minister namerno in naklepno opustili možnost nabave dodatnih 900.000 odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderna, zaradi česar je 450.000 manj cepljenih, je dodal.

Predsednik vlade je po Möderndorferjevih navedbah ravnal protipravno oziroma svoja dolžna ravnanja znova opustil in s tem kršil pravico ljudi do zdravstvenega varstva, kot jo določata 51. člen ustave in 2. člen zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ob čemer zakon tudi izrecno določa, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Kršil je tudi pravico ljudi do socialne varnosti in do osebnega dostojanstva ter varnosti po 50. oziroma 34. členu ustave, je dodal.

Poleg tega predlagatelji ustavne obtožbe v Janševem ravnanju prepoznajo tudi znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu kazenskega zakonika in zlorabo uradnega položaja po 257. členu kazenskega zakonika. "Ker pri vas ni naključij, vse je namerno in naklepno, domnevam oziroma sem vse bolj prepričan, da vam epidemija ustreza. Ker je pokritje in krinka za vaše ekscese," je poudaril Möderndorfer.

Janša: Če bi pozabili naročati cepiva, ne bi bili v evropskem povprečju

Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na predlog ustavne obtožbe opozoril na podatek, da je v Sloveniji s prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih več kot 636.000, z drugim pa 348.000 državljanov. Skupaj z 242.000 prebolevniki je vsaj delno imunih okoli 900.000 prebivalcev. Do potrebne imunosti, da se bolezen v populaciji več ne bo širila, je treba cepiti še nekaj sto tisoč prebivalcev, je dejal, kar je po njegovih besedah realno do poletja, tako kot so napovedovali.

Slovenija je, kot je opozoril premier, na povprečju EU-ja glede precepljenosti, saj dobimo cepiva glede na število prebivalcev. Če bi pozabili naročati cepiva, ne bi bili v evropskem povprečju, je dodal. Kot je opozoril, je pri nas interes za cepljenje še vedno večji od razpoložljivih cepiv, nekatere države pa imajo več razpoložljivih cepiv od interesa prebivalstva. Tako bo Slovenija od ene takih držav v prihodnjem tednu prejela še 300.000 odmerkov, je napovedal.

Na podlagi vsega tega je po njegovem mnenju mogoče pričakovati, da bo trenutna razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bomo lahko prešli v prehodni čas, ko bo večina ukrepov dodatno odpravljena. Nekateri preventivni ukrepi bodo še vedno potrebni, je dejal.

Uveljavitev zelenega digitalnega potrdila bo verjetno operativna sredi junija, kar bo sovpadalo s koncem formalne epidemije. "Odtlej lahko pričakujemo vrnitev v normalnost, vsaj takšno, kot smo jo pričakovali in imeli lansko poletje," je dejal. "Pred sabo lahko vidimo leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU-ja in ki bo Slovenijo vrnilo na predkrizno raven v rekordnem času. Hkrati pa imamo tudi za drugo polovico leta naročenih dovolj cepiv za tretji odmerek, ki bo potreben, da imunost ohranimo, in za določene rezerve za solidarnost," je napovedal.

Kot je dodal, "pred nami ni neka katastrofa ali ledena gora, ki se slika v ustavni obtožbi, ampak zelo optimističen čas, razen če ga bomo sami pokvarili". Takšen scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj, kjer se bo na tisoče ljudi družilo brez spoštovanja ukrepov, pozivanje prek omrežij, naj se ljudje ne cepijo, je povedal Janša. Ob tem pa poudaril, da to lahko kvečjemu upočasni okrevanje in rast, ne more pa ju ustaviti.

Ob tem je Janša pozval zbrane v DZ-ju k sodelovanju, saj bosta tudi okrevanje in odpornost velik izziv. Napovedal je, da bodo na poslanske klopi v prihodnje prišli pomembni zakonski akti, ki bodo poskrbeli, da bo okrevanje ne samo hitro, ampak tudi pravično. Med drugim gre za zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o naložbah v zdravstvu, je naštel.

Sicer pa Janša za predlog ustavne obtožbe pravi, da je v njej "toliko absurdnih stvari, da na vse niti nima smisla odgovarjati, tudi se nima smisla prepirati okoli tega".

Janša: Za 4000 mrtvih kriva nepripravljenost prejšnje vlade na epidemijo

Janša pravi, da Slovenija ne bi imela 4000 mrtvih covidnih bolnikov, če bi prejšnje vlade uresničile napotke Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bili pripravljeni na epidemijo. Ob tem pa je spomnil, da ljudje ne umirajo samo zaradi covida-19, ampak med drugim tudi zaradi predolgih čakalnih vrst, zaradi česar se je po njegovem mnenju treba vprašati, kaj so naredili v zadnjem desetletju za to, da bi bile te čakalne vrste krajše.

Pri tem je postregel s podatkom, da je bilo v slovenske bolnišnice v zadnjih desetih letih oz. do leta 2020 investiranih 400 milijonov evrov, medtem ko za nacionalno televizijo in za STA v tem času več kot milijarda. "Ko pogledaš te številke za nazaj in ko tehtaš razvojno politiko v nekem obdobju, je vse jasno in v tej luči zelo ohlapno zvenijo ti očitki iz predloga ustavne obtožbe," je povedal.

Hkrati je poudaril makroekonomske napovedi Evropske komisije, ki Slovenijo uvrščajo na šesto mesto po gospodarski rasti v letošnjem letu, kar pomeni, da smo se prebili v prvo četrtino držav EU-ja. Ta napoved tudi kaže, da lahko Slovenija najpozneje na začetku naslednjega leta nadomesti izpad iz lanskega leta, torej se lahko vrnemo po razvoju, po gospodarski rasti na predkrizno raven.

Glede zadolževanja je povedal, da smo ostali na 11. mestu po javnem dolgu med evroobmočju, kot leta 2019, saj so se vse države članice EU-ja približno enako zadolžile zaradi tega, ker smo se pač spopadali z epidemijo in blažili posledice epidemije. Medtem pa se je struktura dolga izboljšala zaradi negativnih ali nizkih obrestnih mer.

Mnenja poslanskih skupin

"Ustavna obtožba mora biti utemeljena z očitki kršitve ustave ali zakonov, ki jih obtožena oseba stori pri opravljanju svoje funkcije. Očitano protipravno dejanje pa mora imeti velik pomen in težo. Ustavna obtožba ni orodje za destabilizacijo in ustvarjanje politične krize, kar je v tem primeru namen strank leve opozicije. Obtožbe premierja nimajo podlage in niso podprte s konkretnimi argumenti," je na ustavno obtožbo odgovoril vodja poslancev največje koalicijske stranke SDS Danijel Krivec.

Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat je dejal, da je ob pregledu predloga ustavne obtožbe jasno, da gre za nov poskus političnega obračunavanja, ki sledi pred kratkim spodleteli konstruktivni nezaupnici. Poudaril je, da vlada dela učinkovito in v korist vseh državljank in državljanov, pri čemer je nanizal nekaj uspehov, kot sta napoved gospodarske rasti v Sloveniji in nizka brezposelnost. Prepričan je, da vlada v prizadevanju za boljšo Slovenijo upošteva slovenski pravni red, zakonov pa ne le upošteva, ampak jih tudi spoštuje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli.

Vodja poslancev SMC-ja Gregor Perič je dejal, da predlog ustavne obtožbe govori nekaj, dejstva pa drugo. Predlagateljem očita destruktivnost in ustvarjanje delitev med ljudmi. Po njegovem mnenju bi morali biti politikom v teh kriznih časih prednostni nalogi stabilnost in zanesljivost. Po njegovem mnenju je predlog ustavne obtožbe sicer legitimna zahteva opozicije, a ta večurna razprava v DZ-ju ne bo nič pomagala ljudem. Po njegovem mnenju predlog ustavne obtožbe nima niti ustreznih temeljev niti vsebine in ga zato ne bodo podprli.

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič je napovedal, da njihova poslanska skupina ne bo podprla ustavne obtožbe. Predstavljeni predlog ustavne obtožbe pa ga spominja na referate sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije, zato meni, da je prav, da Janše ni bilo na seji DZ-ja. Po njegovem mnenju se Slovenija dobro spopada z epidemijo.

Jurša: Glasovali bomo tako, kot se bo odločil vsak posameznik

V DeSUS-u pa menijo, da gre pri predlogu ustavne obtožbe bolj za iskanje pozornosti in dvigovanje točk v javnomnenjskih raziskavah, je dejal vodja poslanske skupine Franc Jurša. Napovedal je, da bodo prisluhnili vsem razpravam in glasovali tako, kot se bo odločil vsak posameznik.

Janja Sluga je v imenu nepovezanih poslancev pojasnila, da bodo ustavno obtožbo premierja Janše podprli. Kot je povedala, se zavedajo, da ustavna obtožba najverjetneje ne bo dobila potrebne večine ne glede na dejstva in ne glede na argumente, ampak bo glasovanje pokazalo, kako daleč je mogoče raztegniti politične in druge dogovore in kako je mogoče spregledati kršenje zakonov in ustave.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović meni, da reševanje epidemije covida-19 ni bila prioriteta te vlade, ampak je bil njen cilj ustvarjanje nereda in zmede v družbi ter stalnega zavajanja z uničevanjem in poniževanjem temeljnih demokratičnih institucij. Po njegovi oceni želi vlada doseči, da nihče nikomur več ne zaupa v tej državi in bodo nato lahko gradili "krasni novi svet" po lastnih željah, po podobi SDS-a in tudi NSi-ja. Opozoril je, da bo tisti, ki bo glasoval za ustavno obtožbo, jasno pokazal, da verjame v demokracijo in pravno državo.

Bojana Muršič je v imenu poslancev SD-ja dejala, da je v Sloveniji trenutno samovoljna oblast, ki se pri uresničevanju svojih političnih ciljev ne ozira na nič – ne na ustavo ne na zakone, še najmanj na ljudi. Kot je dejala, je epidemija v številnih ljudeh prebudila najboljše, medtem ko so težki časi v nekaterih prebudili najslabše.

"Imamo neko kliko na oblasti, ki si lahko dovoli vse, imamo vse preostale, ki smo že eno leto podvrženi povsem arbitrarnim poskusom delegiranja zakonov, norm, določb in na koncu koncev tudi kazni," je ocenil in opozoril Luka Mesec (Levica). Opozoril je, da za to nikakor ni kriv le Janša, ampak tudi vsi tisti v DZ-ju, ki mu omogočajo, da počne, kar počne.

Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper pa je menila, da Slovenija pod taktirko Janše tone v avtokracijo in drugo republiko. "Predsednik vlade v skladu s svojo dolgoletno agendo in pred našimi očmi dobesedno spreminja našo državo. Spreminja smer, ki večini naših državljank in državljanov ni pogodu. Načrtno in sistematično odpravlja naš politični in demokratični red, pri tem pa mu je v pomoč koalicija s pomočniki, ki tega bodisi ne vidijo bodisi zaradi opitosti z oblastjo ne želijo videti," je dejala Kociper.