Novela je bila sprejeta z51 glasovi za in dvema proti. Poleg predinsolvečnega postopka uvaja tudi posebna pravila za prisilno poravnavo srednjih in velikih družb. Novosti so podprle vse stranke, a opozicija v učinkovitost novele dvomi.

Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da bi lahko novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pomembno pripomogla k reševanju težave prezadolženosti podjetij in s tem k zagonu gospodarstva. Izvajanje zakona bodo podrobno spremljali in po potrebi pripravili dodatne spremembe, je napovedal minister Senko Pličanič.
Novela uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki (večinoma bankami) dogovorili o finančnem prestrukturiranju.

Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Možna bo odložitev dospelosti in sprememba obrestnih mer, ne pa tudi zmanjšanje glavnice. Med pogoji za veljavnost sporazuma bo lahko določeno tudi soglasje npr. vseh zavarovanih upnikov in določenih upnikov s poslovnimi terjatvami ali konverzija terjatev.

Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni.

Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Možen bo dogovor o zmanjšanju tako navadnih kot zavarovanih finančnih terjatev. Oblikoval se bo lahko upniški odbor ločitvenih upnikov. O vsakem postopku bo treba obvestiti Banko Slovenije. Upravitelja bo izbralo sodišče, ne računalniški sistem kot v "običajnih" prisilnih poravnavah in stečajih. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo.

K subjektom, nad katerimi se lahko vodi postopek poenostavljene prisilne poravnave (samostojni podjetniki z do deset zaposlenimi, mikro podjetja), novela dodaja majhne družbe.

Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.

Vlada želi z novelo uvesti postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo v primeru grožnje insolventnosti dolžnika uporabile banke in dolžniki.
Sprejet zakon o vodah
DZ je sprejel tudi zakon o vodah, ki bo med drugim omogočal podelitev koncesije vsem, ki vodo že rabijo, in uvedla plačilo nadomestila za rabo vode ne glede na to, ali so prosilci koncesijo že dobili ali ne.