DZ je danes z 69 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o bančništvu. Podprle so jo vse poslanske skupine, pri čemer je opozicija obžalovala, da rešitev ni bila sprejeta že prej.

Čeprav veljavni zakon o bančništvu določa, da dolžnost banke glede varovanja zaupnih podatkov ne velja v primerih, v katerih zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki, so se v praksi pri delu preiskovalne bančne komisije DZ-ja pokazale težave pri pridobivanju teh podatkov, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Gorazd Renčelj.

Cilj zakona je tako po njegovih besedah odpraviti te nejasnosti, na predlog koalicije pa bodo v njem to možnost razširili še na računsko sodišče, ki je pristojno za revidiranje poslovanja uporabnikov javnih sredstev, med katere zakon uvršča tudi banko, v kateri imata država in lokalna skupnost večinski delež.

SDS: Zakon bo sprejet prepozno
Predlog podpirajo vse koalicijske skupine. Marko Pogačnik (SDS), ki je spomnil, da je ta stranka v tem mandatu podobne rešitve predlagala trikrat, pa jih koalicija ni podprla, je ocenil, da rešitve zakona prihajajo prepozno: "Predlogu novele zakona ne bomo nasprotovali, ker je korak pravilen. Obžalujemo pa, da ga je vlada naredila tri leta prepozno."

Podobno je menil Jožef Horvat iz NSi-ja, v katerem jih čudi, da vlada predlogov SDS-a ni podprla in jih po svoje dopolnila. "Očitno se koalicija igra igro političnega prestiža. Dokler bo tako, Slovenije ne bom mogoče modernizirati," je ocenil.

Horvat je poudaril, da sta bili doslej za bančni kriminal obsojeni le dve osebi, pa še ti nepravnomočno. V NSi-ju so tako z namenom okrepitve pregona bančnega kriminala predlagali noveli zakonov o sodiščih in državnem tožilstvu, ki pa se jima glede na izjave parlamentarnih strank v četrtkovi razpravi ne obeta večinska podpora.

Rešitve podpirajo tudi v Levici, je povedal Luka Mesec. Ob tem je obžaloval, da koalicija zavlačuje s sprejetjem rešitve, da bi računsko sodišče lahko revidiralo tudi delo in odločitve Banke Slovenije.

SDS je želel, da bi v noveli zakona pristojnost za dostop do zaupnih bančnih podatkov razširili še na celoten DZ in njegova delovna telesa, a DZ s tem ni soglašal.

Razprava o dejavnostih ministra Židana
DZ je na predlog SDS-a razpravljal tudi o tem, ali je bil kmetijski minister Dejan Židan pri zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč, ki bodo izgubljena zaradi projekta Magna, dovolj dejaven ali ne. Priporočilo, da bi morala vlada preučiti še druge razpoložljive lokacije za izvedbo projekta, je pristojni odbor DZ-ja že zavrnil. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je v imenu vlade pojasnil, da so v postopku izbire preverili devet potencialnih lokacij, a je bila primerna le tista v občini Hoče - Slivnica.

Čeprav je koalicija očitke Židanu glede neaktivnosti pri projektu Magna zavrnila, mu je Tomaž Lisec iz SDS-a očital, da pri izvajanju projekta pred vse drugo postavlja strankarske interese.

Kritike na izvedbo projekta so letele tudi iz NSi-ja, Iva Dimic je tako izrazila zaskrbljenost, da je treba za posamezne investicije sprejemati poseben zakon, kar po njenih besedah kaže na pomanjkljivo urejeno zakonodajo.

Čeprav v ZL-ju projekta ne podpirajo, je Violeta Tomič SDS-u očitala dvoličnost, saj je SDS po besedah Tomičeve pred kratkim projektu "aplavdiral" in si celo pripisoval zasluge zanj, zdaj pa ga v želji po nabiranju političnih točk kritizira.

Dvoličnost so SDS-u očitale tudi koalicijske poslanske skupine. Simon Zajc (SMC) je SDS pozval, naj v primeru, da ga Židanovo delo moti, proti njemu vloži interpelacijo, ne pa da za ta namen zlorablja seje DZ-ja. Poudaril je, da bodo izgubljena zemljišča nadomestili, projekt pa prinaša nujno potrebna delovna mesta.

Tudi Benedikt Kopmajer (DeSUS) in Janko Veber (SD) sta izrazila podporo tako projektu kot Židanu. Prepričana sta, da Magnina investicija prinaša nujno potrebno okrepitev gospodarstva tega dela Slovenije, kjer je brezposelnost visoka.

Poslanci opravili glasovanje
Na seji so obravnavali še predloge novel treh infrastrukturnih zakonov in opravili glasovanje o predlogih zakonov.

Poslanci so zavrnili predlog priporočil vladi, ki so jih v SDS-u pripravili glede stanja na področju korupcije, pot v DZ-ju je končal tudi predlog ZL-ja glede minimalne plače in Čuševa novela zakona o kmetijstvu.

Poslanci pa so izglasovali, da se nadaljuje zakonodajni postopek za spremembe zakona o glavnem mestu, prav tako so za primernega za nadaljnjo obravnavo ocenili predlog novele zakona o sodiščih, ki ga je pripravil NSi. NSi je z namenom krepitve pregona bančnega kriminala predlagal, da bi pri okrožnih sodiščih ustanovili specializirane oddelke za bančno kriminaliteto in znotraj tožilstva poseben oddelek za pregon tovrstnega kriminala.

DZ je prižgal zeleno luč tudi vsem trem infrastrukturnim zakonom. Gre za noveli zakonov o cestninjenju in varnosti v železniškem prometu ter novelo pomorskega zakonika.

DZ je soglasno z 72 glasovi sprejel tudi predlog zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki ga je vložila skupina 68 poslancev s prvopodpisano poslanko SMC-ja Jasno Murgel. Zakon bodo najprej preizkusili s pilotnim projektom, uporabljati se bo začel z letom 2019.