Za ponovno potrditev novele zakona v državnem zboru je potrebna večina vseh poslancev, zato bi morala tudi na odboru za to, da bi bilo sprejeto mnenje, da je novela ustrezna, glasovati večina vseh članov odbora, to je devet od 17-tih. Za potrditev jih je glasovalo osem, proti pa jih je bilo šest.

Poslanci se pred glasovanjem o noveli sicer niso izrekali. Predstavljena so bila le stališča državnega sveta, ki je na novelo izglasoval veto, in predlagatelja, to je ministrstva za pravosodje.

Državna svetnica Bojana Potočan je pojasnila, da je državni svet veto na novelo izglasoval, ker mu nasprotuje dobršen del stroke in ker vsebuje nekatere sporne rešitve, ki pomenijo nedopustne posege v pravice do obrambe oziroma to pravico celo spuščajo pod še dopuščen minimum, poslabšujejo pa tudi položaj osumljencev.

Državne svetnike moti, da bo lahko policija sama zasliševala osumljence brez odvetnika, če bo zaslišanje posneto, pri čemer bo takšno zaslišanje štelo tudi kot dokaz na sodišču. Ne strinjajo se tudi s tem, da novela sodno preiskavo tako omejuje, da jo praktično odpravlja.

Ministrstvo: Osumljenci ne bodo v slabšem položaju
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare je dejal, da noveli nasprotujejo iz napačnih razlogov. "Osumljenci ne bodo v slabšem položaju. Ravno nasprotno. Z novelo zagotavljamo, da bo po uradni dolžnosti odvetnik moral biti navzoč vedno, ko bodo zaslišane mladoletne osebe, nemi ali gluhi ali kdo drug, ki ne razume popolnoma svojega položaja," je poudaril.

Tudi sodne preiskave po njegovih besedah ne ukinjajo: "Glede sodne preiskave smo v novelo zgolj dodatno izrecno zapisali, da lahko državni tožilec v predkazenskem postopku pred zahtevo za sodno preiskavo uporabi več predhodnih preiskovalnih dejanj."

Po izglasovanem vetu bo moral DZ o noveli spet odločati, podpreti pa jo bo moralo najmanj 46 poslancev, kar bo težko doseči, saj jo je DZ v sredo sprejel z 32 glasovi za in 20 proti.