Robert Hrovat (SDS), Drago Koren (NSi), Josip Bajc (SLS) in Vili Rezman (DeSUS) zahtevajo odreditev parlamentarne preiskovalne komisije, da bi ugotovila politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so sodelovali pri nakupih opreme SV-ja in vladnega letala. Rezman je dejal, da želijo tako vsebinsko razširiti parlamentarno preiskavo nedavne odločitve o nakupu osemkolesnikov patria.

Z njo želijo razširiti parlamentarno preiskavo glede nakupa finskih oklepnikov, ki jo zahteva opozicija, saj ta zajema samo aktualno časovno obdobje in samo nakup oklepnikov 8x8.

Poleg nakupa srednjih kolesnih oklepnih vozil 8x8 patria in trgovine z orožjem med leti 1991 in 1993, kar želi preiskati opozicija, želi koalicija preveriti še nakupe lahkih oklepnikov 6x6 valuk, vladnega letala, tankov T55S, havbic 155 milimetrov in sistema za upravljanje ognja ter letal Pilatus, opravljenih v okviru temeljnih razvojnih programov od leta 1994.

Velja omeniti, da se je razvpita mariborska orožarska afera, v okviru katere so na mariborsko letališče iz Kartuma namesto humanitarne pomoči prispeli kontejnerji orožja, namenjeni v BiH, dogajala julija leta 1993.

Predhodni komisiji brez vsebinskih zaključkov
Za preiskovanje orožarskih poslov sta bili v preteklosti ustanovljeni dve komisiji. Prva, ki jo je vodil Zoran Madon, je leta 1994 ugotavljala politično ozadje tega, da so na mariborskem letališču našli 120 ton orožja.

Druga preiskovalna komisija državnega zbora je ugotavljala vpletenost in odgovornost nosilcev javnih funkcij glede najdbe orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica. Komisijo, ki je bila ustanovljena leta 2000, je vodil Rudolf Moge. Nobena izmed komisij preiskave še ni popolnoma dokončala in ni obravnavala končnega poročila.