Državni svet je veto na zakon, ki ga je DZ sprejel 15. julija, izglasoval s 15 glasovi za in 13 proti.

Državni svetnik Alojz Kovšca je danes spomnil, da je državni svet veto na predlog interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev izglasoval, ker ni dovolj zadovoljivih odgovorov na temeljno vprašanje - ali stroški novega sistema odtehtajo pričakovane koristi.

Obstoječi sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn po njegovem mnenju ni ustrezno ovrednoten, uvaja pa se že novega - tako bo težko razločiti, koliko je kateri ukrep vplival na višino sive ekonomije in obseg pobranega DDV-ja.

Kot je še poudaril Kovšca, zakon ne odpravlja sive ekonomije, predvsem v najbolj problematičnem delu - kjer se računi ne izdajajo.

Mramor: Rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša
Finančni minister Dušan Mramor je medtem poudaril, da so davčne blagajne le eden v nizu ukrepov vlade v boju proti sivi ekonomiji. Spomnil je, da gre za nadaljevalni ukrep virtualnih blagajn (uvedenih z letom 2013) in vezane knjige (uvedene letos) ter da na področju boja proti sivi ekonomiji potekajo različne aktivnosti.

Davčne blagajne, ki bodo omogočile neposredno internetno povezavo do finančne uprave v realnem času, so po ministrovi oceni rešitev, ki je za zavezance cenovno najugodnejša. Zavezanci, ki so zdaj uporabljali virtualne davčne blagajne, bodo morali to le nadgraditi, tistim, ki bodo morali opremo kupiti, pa je na voljo tudi 40-odstotna investicijska olajšava.

Zakon predvideva dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci, predvsem manjši, samostojno odločili, ali bodo uporabljali elektronsko potrjevanje računov ali vezano knjigo računov, je še dejal Mramor, ki je prepričan, da se bo z davčnimi blagajnami nadzor nad tem področju še povečal.

Država si obeta od 50 do 100 milijonov izkupička
Davčne blagajne oz. registrske blagajne z neposredno medmrežno povezavo do finančne uprave se bodo pri poslovanju z gotovino po zakonu uvedle z 2. januarjem 2016.

Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov izkupička.

Zavezanci bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.

Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.