Po vetu državnega sveta je bilo za potrditev spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih glede preimenovanja praznika, ki ga zaznamujemo 15. septembra, potrebnih 46 glasov. DZ je sicer že ob prvem glasovanju predlog potrdil z 51 glasovi. Na tokratnem glasovanju so preimenovanje v praznik priključitve Primorske k matični domovini koalicijski poslanci potrdili s 50 glasovi za, 26 poslancev NSi-ja in SDS-a pa je bilo proti.
Pobudniki veta v državnem svetu so poudarili, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja in večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom, zato po njihovem mnenju ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. "Po prvi svetovni vojni je bila Primorska priključena k Republiki Italiji, ki je med drugo svetovno vojno kapitulirala leta 1943 in prišla na stran zaveznikov. Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi z italijanskim soglasjem vrnjena matični domovini. Vrnitev je bila namreč izvedena na podlagi Pariške mirovne pogodbe iz leta 1947," je na seji DZ-ja pojasnil svetnik Branko Tomažič.
Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD-ja Meiro Hot na čelu pa so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Kot je dejala poslanka SD-ja, "sprememba morda deluje simbolično, a v resnici je njen pomen mnogo večji, dotika se primorske tradicije boja za svobodo in identiteto ter ponosa ljudi, ki so dolga leta vztrajali in se borili za to, da ostanejo del matične domovine". Po njenih besedah Primorci vedo, da se niso nikoli vrnili, ker niso nikoli nikamor odšli. "Mi smo tam bili in vselej smo ostali del slovenskega narodnega ozemlja," je dejala poslanka.
Poslanci podprli zakonske spremembe za izvedbo vzporednega drugega tira
Poslanci so z 59 glasovi za in nobenim proti potrdili novelo zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki poleg nove enotirne proge, ki se že gradi, omogoča izvedbo še vzporednega levega tira. Noveli ni nasprotovala nobena poslanska skupina.
Projektno podjetje 2TDK, ki bdi nad tirom, ki se že gradi, bo skladno z novelo pridobil status investitorja še za vzporedni tir, s čimer bo lahko takoj začel dejavnosti. Naloge investitorja državnega prostorskega akta bo do konca izvedla Direkcija RS za infrastrukturo. Novela določa tudi, da se po začetku obratovanja vzporednega levega tira opusti del obstoječe proge med cepiščem Prešnica in Dekani, odpravi tirno infrastrukturo, na trasi opuščenega tira pa nato vzpostavi državno kolesarsko povezavo. V tem delu bo šlo za naložbo direkcije.
Predvidena je še odprava možnosti sodelovanja drugih držav v lastništvu in upravljanju družbe 2TDK in pri lastništvu objektov drugega tira. Kot je v DZ-ju dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh, je ocenjena vrednost vzporednega tira nekaj manj kot 400 milijonov evrov. "Pričakujemo, da bo 2TDK uspešno in aktivno pristopil k pridobivanju gradbenega dovoljenja in da bo leta 2026 že lahko objavil razpis in začel prva izvedbena dela na terenu. V zvezi s tem pričakujemo, da bo gradnja zaključena v letu 2030," je predstavil načrte.
Zelena luč noveli o uvajanju naprav za proizvodnjo elektrike iz OVE-ja
DZ je v nadaljevanju redne oktobrske seje z 51 glasovi za in 28 glasovi proti sprejel tudi novelo zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE).
Novela zakona v slovenski pravni red z zamudo prinaša določbe, povezane s spremenjeno evropsko direktivo s tega področja. "S predlogom zakona se prenašajo tiste določbe novelirane direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki jih je bilo treba prenesti najprej, rok za prenos je že potekel. Nanašajo se na izdajo upravnih dovoljenj za postavitev naprav na obnovljive vire energije," je v DZ-ju dejala državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen.
Predpisana je zakonska domneva, "da so tovrstne naprave v prevladujočem javnem interesu ter da služijo javnemu zdravju in varnosti", novela pa določa tudi območja, za katera ta domneva ne velja. Gre za zavarovana območja, za katera velja prepoved gradnje objektov in naprav. "Vezano na presojo vplivov na okolje se skladno z direktivo predpisuje izjeme, kdaj predhodni postopek za fotonapetostne naprave ni potreben, in omejitve obsega tega postopka v primeru njihove obnove. Vezano na presojo sprejemljivosti za naravo se dodaja nov člen, ki določa pravila glede nepreizkušenih blažilnih ukrepov, ti lahko trajajo omejeno časovno obdobje, predpisani so tudi ukrepi v primeru dokazane neučinkovitosti," je nanizala Seršen.
Kot je še pojasnila, pa so na pobudo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dopolnili črtali predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih glede agrofotovoltaike, saj da je pravno sistemsko pravilneje te vsebine urediti s spremembo samega zakona o kmetijskih zemljiščih.
V opoziciji so bili sicer kritični – tako kot v SDS-u kot v NSi-ju so glasovali proti noveli. Zvonko Černač (SDS) je menil, da novela favorizira fotonapetostne naprave in vetrne proizvodne naprave, izpušča pa vse preostale, tudi hidroelektrarne. "Pri tem je absurd, da se posebni zakoni sprejemajo za pospešitev postavitve sončnih elektrarn, saj se te že ob veljavni zakonodaji postavljajo brez večjih ovir, ne pa tam, kjer se dela velikanska škoda. Primer je hidroelektrarna Mokrice," je opozoril.
Dajanje prednosti soncu in vetru je zmotilo tudi NSi. "Na tem mestu se državljani tudi upravičeno sprašujejo, ali je sploh še smiselno vlagati v sončno energijo ob dejstvu, da država vedno znova preseneča in spreminja pogoje obračunavanja. Tudi z retroaktivno veljavnostjo," je še poudaril Janez Žakelj. Tako kot v SDS-u so zato tudi v NSi-ju glasovali proti noveli.
DZ potrdil novelo zakona o fitofarmacevtskih sredstvih
Poslanci so v okviru glasovanj sprejeli tudi novelo zakona o fitofarmacevtskih sredstvih, ki med drugim odpravlja ugotovljene neustavnosti ter ureja elektronsko vodenje podatkov o njihovi uporabi. Novelo je podprlo 58 poslancev Svobode, SD-ja, Levice in NSi-ja, 21 poslancev SDS-a pa je bilo proti. Po njihovem prepričanju so določene zadeve v noveli smiselne, vendar menijo, da je treba natančneje opredeliti pogoje za uporabo fitofarmacevtskih sredstev tudi na drugih območjih, ne zgolj kmetijstvu, je pojasnil poslanec Tomaž Lisec.
Kot je ob drugi obravnavi zakona pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi, je osnovi namen novele odprava ugotovljene neustavnosti, povezane z opredelitvijo varovalnih pasov za varovanje nahajališč pitne vode pred onesnaženjem s tovrstnimi sredstvi.
Razlog za noveliranje je tudi izvajanje evropske uredbe, ki od poklicnih uporabnikov zahteva obvezno elektronsko vodenje podatkov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev od leta 2026 dalje. Po Kosijevih besedah bodo lahko ti uporabniki v prehodnem obdobju od 1. januarja 2026 do 31. januarja 2030 prenos teh podatkov v predpisani elektronski format vnesli enkrat letno.
Zakon določa opredelitev poklicnega uporabnika, ki je vezana na registrirana kmetijska gospodarstva ter pravne in fizične osebe, ki uporabljajo fitofarmacevtska sredstva za izvajanje svoje dejavnosti, ter omejuje nakup teh sredstev za poklicno rabo samo na te uporabnike.
Novela vključuje rešitve glede opravljanje raziskav z uporabo brezpilotnih zrakoplovov za nanos fitofarmacevtskih sredstev in izvajanje strokovnih in raziskovalnih nalog na področju škropilne tehnike, izdelave evidenc nakupa fitofarmacevtskih sredstev in zahtev glede prodajalcev fitofarmacevtskih sredstev, je še pojasnil Kosi.
Podpora združljivosti funkcij poslancev manjšin
Z 61 glasovi za in osmimi proti je DZ podprl dopolnitev zakona o poslancih, po katerih bo funkcija poslanca narodne skupnosti združljiva s članstvom in dejavnostmi upravljanja, nadzora ali zastopanja v samoupravnih narodnih skupnostih na občinski in krovni ravni. Za so glasovali poslanci Svobode in SDS-a, proti v Levici in NSi-ju, v SD-ju pa so bili vzdržani. Predlog dopolnitve sta podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, brez njunega soglasja sicer zakon ne bi mogel biti sprejet. "Gre za povezovanje interesov znotraj narodnih skupnosti in to na vertikalni ravni," je pojasnil Felice Žiža.
Doslej veljavne določbe zakona o poslancih namreč opredeljuje nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi, zaradi česar je upravno sodišče presodilo, da funkcija poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha ni združljiva z dejavnostjo zastopanja v Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti, kot je pred tem ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Kot je pojasnila predlagateljica dopolnitve zakona Janja Sluga (Svoboda), gre pri predlogu dopolnitev za pozitivno diskriminacijo, saj pripadniki narodnih manjšin uživajo dvojno volilno pravico. "Po mojem trdnem prepričanju nikoli ni bil namen zakonodajalca, da pripadnikom narodne skupnosti jemlje te pravice, ki jih zagotavlja ustava," je dejala.
Navedla je, da se te pravice po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ-ja in ministrstva za pravosodje medsebojno ne izključujejo, pač pa se dopolnjujejo in nadgrajujejo. V konflikt interesov oseba pride, ko opravlja dve ali več različnih funkcij, ki sta si med seboj po interesih v konfliktu, manjšinski predstavniki pa tako v DZ-ju kot tudi v predstavništvih lokalne skupnosti zasledujejo popolnoma iste interese, je prepričana.
Potrditev svežnja zakonov za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji
Poslanci so brez glasu proti potrdili tudi sveženj treh zakonskih predlogov, potrebnih za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji (Esa) – zakon o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije, zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado in Evropsko vesoljsko agencijo v povezavi s pristopom Slovenije h konvenciji o ustanovitvi agencije in povezanimi pogoji ter zakon o ratifikaciji sporazuma med državami pogodbenicami konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije in agencijo o varovanju in izmenjavi tajnih podatkov. S tem je izpolnjen zadnji pogoj, da Slovenija postane polnopravna članica agencije s sedežem v Parizu. To se bo sicer zgodilo z dnem, ko bodo listine o njenem pristopu deponirane pri francoski vladi kot depozitarju. Predvidoma bo to 1. januarja 2025.
Za polnopravno članstvo v Esi je Slovenija zaprosila na vrhu o vesolju v Sevilli v Španiji novembra lani. Slovenija sicer z Eso sodeluje že od leta 2009, ko je podpisala sporazum evropske sodelujoče države. V letu 2016 je sodelovanje nadgradila s podpisom pridružitvenega sporazuma, s čimer je postala pridružena članica agencije. Leta 2020 pa je Slovenija podpisala še okrepljeni pridružitveni sporazum, ki se izteče 31. decembra letos.
Polnopravno članstvo v Esi bo Sloveniji medtem po pojasnilih ministrstva prineslo enakopravno sodelovanje z drugimi članicami pri sprejemanju bistvenih odločitev, povečalo prepoznavnost Slovenije v svetu, dalo možnost sodelovanja v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do zdaj še ni mogel sodelovati, ter odprlo dodatna vrata za sodelovanje s podjetji iz članic Ese in drugih držav, tudi za komercialne vesoljske projekte.
Polnopravno članstvo v Esi ob tem prinaša tudi dodatne finančne obveznosti. Članarina se bo z dozdajšnjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov, v skladu z določbami iz konvencije in povezanega sporazuma pa je v 2025 predvideno tudi plačilo enkratnega zneska v vrednosti 1,7 milijona evrov kot neke vrste vstopnega stroška. Finančne obveznosti za izbirne programe, v katerih sodeluje Slovenija, bodo do konca prihodnjega leta ostale nespremenjene, o obveznostih v prihodnjem triletnem proračunskem obdobju pa se bo Slovenija glede na interes in zmogljivosti gospodarstva odločala konec leta 2025 pred zasedanjem sveta ministrov agencije.
Vplačila v Eso se sicer po navedbah gospodarskega ministrstva v več kot 90 odstotkih povrnejo podjetjem in raziskovalnim ustanovam članic v obliki projektov. V zadnjem četrtletju lani je bil količnik za Slovenijo ena, kar pomeni, da so se Sloveniji vplačana sredstva povrnila praktično v celoti.
Predlog sprememb kazenskega zakonika končal zakonodajno pot
Predlog zakona o spremembi kazenskega zakonika, po katerem bi se vzpostavilo kaznivo dejanje napada na zdravstvenega delavca, je medtem končal zakonodajno pot. Predlog za večje kazenskopravno varstvo in zaščito zdravstvenih delavcev so v DZ z zbranimi 7561 podpisi vložile zbornice s področja zdravstva. Predlog sicer ni dobil podpore na matičnem odboru za pravosodje, tako da glasovanja o njem v DZ-ju ni bilo.
V koaliciji so ocenili, da predlog zakona ni primeren in opozorili na številne pravne dileme, ki se pojavljajo ob tem. Pričakovanja predlagateljev, ki želijo posebno ureditev za zgolj eno skupino zaposlenih, niso primerna, prav tako gre za pravno normiranje ravnanj, ki so že opredeljena kot kazniva, je poudarila Lena Grgurevič (Svoboda). "Takšno lomastenje po zakonih, nesistemsko urejanje položaja zgolj ene skupine zaposlenih brez resne analize stanja in mimo opozoril stroke je izjemno škodljivo in ruši obstoječo kazenskopravno ureditev," je ocenila. Predloga zakona v Svobodi zato niso podpirali, probleme nasilja v zdravstvenih ustanovah pa je po njihovem mnenju treba reševati operativno.
Andrej Hoivik (SDS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin spomnil, da je SDS v začetku oktobra zapustila sejo matičnega odbora za pravosodje in o predlogu ni glasoval. Sejo so bojkotirali, ker predsednica odbora Lena Grgurevič nanjo ni želela povabiti predstavnikov organizacij, ki bi širše opisali stiske zdravstvenega osebja ob nasilju pacientov, je poudaril. V SDS-u pa so kritični tudi do vlade in vladne koalicije. Bojijo se namreč, da bo zdravstvena reforma vodila v izgubo zdravstvenega osebja in daljšanje čakalnih vrst, s tem pa tudi v onemogočanje zdravstvene oskrbe.
Nasilja v družbi je vedno več, pogosto so mu izpostavljeni tudi zdravstveni delavci, je ocenil Franc Medic (NSi). Zgovoren je podatek, da so v ljubljanskem kliničnem centru lani zaznali 500 primerov nasilja zoper zdravstvene delavce, od tega je morala v 84 primerih posredovati policija, je poudaril. Tudi Medic je bil kritičen do vlade, ki po njegovem mnenju ne rešuje težav v zdravstvu, ne ponudi roke zdravnikom na nobenem področju, niti pri zaščiti njihove varnosti.
V okviru glasovanj potrjenih še več drugih zakonodajnih predlogov
DZ je z 58 glasovi za in enim proti sprejel zakon o izvajanju uredbe EU-ja o trgih kriptosredstev. Gre za enega od zakonov, s katerima bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti uredbi EU-ja, ki opredeljujeta trg kriptosredstev in imata za cilj varnejše ter preglednejše digitalne finančne sisteme. Zakon so podprli v SD-ju, Svobodi, Levici in NSi-ju, medtem ko mu v stranki SDS niso nasprotovali.
Z 51 glasovi za in nobenim proti je DZ podprl še spremembo zakona o invalidskih organizacijah, ki sistemsko ureja naloge Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije in njegovo financiranje za izvedbo nalog, ki so v javnem interesu. Z 58 glasovi za in nobenim proti je DZ izglasoval tudi dopolnitve zakona o izenačevanju možnosti invalidov.
Poslanke in poslanci so z 52 glasovi za in nobenim proti sprejeli nov zakon o detektivski dejavnosti, s katerim so med drugim jasno opredelili oblike dela detektivov. Zakon prav tako daje ministrstvu za notranje zadeve večjo vlogo pri strokovnem nadzoru nad delom detektivov in nadgrajuje evidence, ki jih vodi Detektivska zbornica RS.
DZ je z 62 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi letno poročilo Varuha človekovih pravic in poročilo državnega preventivnega mehanizma za lani. Niso pa sprejeli dopolnila SDS-a, po katerem bi denimo vlada pripravila zakonodajne spremembe, ki bi naslovile romsko problematiko. Za dopolnilo je glasovalo 29 poslancev, proti pa 50.
Z 51 glasovi za in nobenim proti je DZ sprejel še vladni predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2024-2030. Med glavnimi cilji resolucije so poslanci koalicije in opozicije izpostavljali preprečevanje in obvladovanje tveganj in izboljševanje odzivnosti v primeru naravnih nesreč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje