Po predlogu bi se rok za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji podaljšal z dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja, širi se tudi krog upravičencev za vložitev tožbe na upravno sodišče in uvaja elektronsko poslovanje sodišča ter obvezno zastopanje po pooblaščencu, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina.

Hkrati predlog prinaša še nekatere spremembe, vezane na volilne postopke in opravila. Med drugim odpravlja potrditev mandatov članov občinskega sveta, uvaja pa seznanitev občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena izvolitev članov občinskega sveta in župana. Predlog zakona predvideva tudi dopolnitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij ter višja nadomestila predsednikom in tajnikom občinskih volilnih komisij v občinah z več kot 25.000 volilnimi upravičenci na zadnjih rednih lokalnih volitvah.

Sicer pa želi vlada s predlogom tudi poenostaviti volitve v svete ožjih delov občin in spodbuditi večjo participacijo občanov. Kot so pojasnili, se izenačuje potrebno število podpisov podpore za kandidate za člane svetov ožjih delov občin ne glede na njihovo obliko in volilni sistem. Kot volilna enota za volitve v svete ožjih delov občine se določi celotno območje ožjega dela občine. Določa pa se tudi, da politične stranke določajo kandidate za člane ožjih delov občine v skladu s svojimi pravili.

Novela zakona tudi določa omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam pri izvedbi volilnih opravil, pa tudi pravna podlaga za povezovanje evidenc pri preverjanju zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov in imenovanju volilnih odborov.

Brez podpore NSi-ja

V Svobodi so zagotovili, da so proučili tudi mnenja občinskih združenj in da bodo vložili tudi nekatera dopolnila k predlogu novele zakona. Predvsem glede predloga, da se za predsednika in namestnika občinske volilne komisije imenuje sodnik. Po mnenju Svobode bi se lahko na to mesto imenovali tudi pravniki, s tem pa se ne bi spopadali s pomanjkanjem kandidatov za te funkcije.

Tudi opozicija je bila glede imenovanja sodnikov oz. pravnikov podobnega mnenja. V SDS-u so poleg tega nasprotovali še predlaganim rešitvam glede volitev v svete ožjih delov občine, saj da bi s tem manjši kraji ostali brez članov v svetih. Menijo, da bi se rok za ugovor podaljšal na tri dni in s tem poenotil z drugimi volilnimi postopki. Pogrešajo pa predlog, da državljani tretjih držav ne bi imeli aktivne volilne pravice.

V NSi-ju zakonskega predloga novele trenutno ne morejo podpreti, bodo pa o tem razmislili v nadaljnji obravnavi. Pomisleke imajo pri pravici vlaganja pritožb vsakega volivca, saj se bojijo, da bi lahko prihajalo do "medsosedskih sporov". Ob ustanovitvi nove občine pa menijo, da bi se morale volitve opraviti takoj, in ne šele na naslednjih rednih lokalnih volitvah.

Nov zakon o letalstvu

DZ je s 50 glasovi za in enim proti sprejel nov zakon o letalstvu. Ta je namenjen zagotavljanju letalske varnosti oz. varnosti zračnega prometa. Vsebinsko je od dosedanjega zakona širši, saj ureja tudi vojaško in policijsko letalstvo.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek povedala, da gre za velik, pomemben in obsežen zakon, s katerim so se ukvarjali ministri vsaj v štirih mandatih. Urejen je v skladu s predpisi EU-ja in mednarodnimi standardi, priporočenimi praksami Mednarodne organizacije za civilno letalstvo ter z ugotovitvami inšpekcije in nadzorov, ki jih je poleg organizacije izvedla še Agencija EU-ja za varnost v letalstvu.

"Zakon jasno razmejuje, kdaj veljajo predpisi EU-ja in katere vsebine letalstva se urejajo nacionalno. Na področju civilnega letalstva ohranja strukturo trenutno veljavnega zakona in ga vsebinsko nadgrajuje, na novo pa celovito ureja področje vojaškega in policijskega letalstva," je strnila ministrica. Posodobljene in razširjene so tudi določbe glede Javne agencije za civilno letalstvo.

DZ je potrdil še novelo zakona o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa. Zaradi sprejetja novega zakona o letalstvu so vanjo prenesli določbe, ki se nanašajo na zagotavljanje navigacijskih služb zračnega prometa.

Potrjena novela zakona o revidiranju

DZ je z 52 glasovi za in sedmimi proti sprejel novelo zakona o revidiranju. Ta v slovenski pravni red delno prenaša evropsko direktivo s področja poročanja podjetij o trajnosti, ki za podjetja prinaša nove zahteve, ter določbe, ki se nanašajo na predlog zakona o gospodarskih družbah, ki je v zakonodajnem postopku.

Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Nikoline Prah direktiva prinaša novost pri načinu poslovnega poročanja družb. "Praviloma bodo velike ter male in srednje velike družbe, ki so izdale vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, poleg poslovnega poročila in poročila o finančnih rezultatih dolžne pripraviti tudi poročilo o njihovem vplivu na okolje in družbo ter vplivu družbe in okolja na njih," je pojasnila.

Podpora noveli zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti

DZ je s 50 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ta geodetom z geodetsko izkaznico ponovno omogoča opravljanje določenih dejanj s področja geodezije.

Rdeča luč za novelo zakona o voznikih

Poslanci so s 35 glasovi za in 43 glasovi proti zavrnili predlog novele zakona o voznikih, ki ga je v sklopu svežnja zakonskih predlogov, vezanih na romsko tematiko, v parlamentarni postopek vložil NSi. Predlog, ki je kot pogoj za opravljanje vozniškega izpita predvideval končan sedmi razred osnovne šole, je tako končal zakonodajno pot.

V NSi-ju menijo, da oseba, ki v devetih letih ni uspešno končala sedmega razreda osnovne šole, nima ustrezne pismenosti za vključevanje v cestni promet kot voznik, saj se funkcionalna pismenost med teoretičnim in praktičnim preizkusom ne preverja, je v imenu predlagateljev predstavil poslanec NSi-ja Janez Žakelj.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je pojasnil, da je trenutno veljavna zakonodaja v skladu z evropskimi predpisi. Posamezna država članica EU-ja sicer ima možnost, da za izdajo vozniških dovoljenj vzpostavi dodaten pogoj, vendar le če je ta pogoj predpisan zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti, kar mora država podpreti tudi s študijo in opraviti posvetovanje z Evropsko komisijo. Tega predlagatelji niso opravili.

Vlada pa meni, da dodatno pogojevanje izdaje vozniškega dovoljenja ne bi prispevalo k izboljšanju varnosti cestnega prometa, enako stališče pa zavzema tudi večina drugih držav članic EU-ja, je navedel Rajh.

V NSi-ju in SDS-u so poudarili, da predlog novele zakona temelji na predlogu 11 županov občin jugovzhodne Slovenije, ki poznajo problematiko. Zatrjevali so tudi, da predlog zasleduje cilj večje varnosti v cestnem prometu, pa tudi cilj, da čim več otrok dokonča osnovno šolo.

V Svobodi, SD-ju in Levici pa menijo, da je za opravljanje teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita določen program, ki predpostavlja določeno stopnjo bralnega in pisnega razumevanja, da kandidati vozniški izpit lahko opravijo. Predpisovanje dodatnega pogoja pa bi lahko privedlo do udeležbe voznikov v cestnem prometu brez vozniškega dovoljenja. Opozorili so tudi, da bi to za marsikoga pomenilo nezmožnost zaposlitve in nepoštene ovire za socialno ranljive posameznike.