Parlamentarni odbor za zdravstvo je zakonski predlog z dopolnili koalicije bistveno spremenil. S predlogom uvedbe obveznega pavšalnega prispevka v enaki višini 29 evrov za vse zavarovance so namreč povozili idejo Levice, ki je želela izpad dohodkov ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nadomestiti z dvigom prispevnih stopenj.

Na zakon letijo pomisleki o njegovi finančni vzdržnosti, na kar opozarjata predvsem ZZZS in finančno ministrstvo, pa tudi minister za zdravje. Kot je v razpravi poudaril minister Aleš Šabeder, podpira ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar mora biti ta celovita in odgovorna ter mora zagotavljati stabilno financiranje zdravstvenega sistema. "V tem trenutku sem odgovoren za zdravstvo in moja dolžnost je, da opozorim na morebitne pasti. In kakor koli ga kritizirate, je zdravstveni sistem v Sloveniji trenutno vzdržen in ni slab. Takšna parcialna sprememba, o kateri boste danes razpravljali, potrebuje varovalke, sicer ga lahko ogrozi," je opozoril zbrane poslance.

V Levici bodo predlog podprli zato, ker s tem dobijo eno leto časa, pripravijo rešitev, s katero bodo dopolnilno zavarovanje dejansko ukinili, je napovedal koordinator Levice Luka Mesec. V stranki namreč menijo, da na odboru preoblikovan predlog dopolnilnega zavarovanja ne ukinja, temveč zgolj preimenuje.

SD je v novelo znova skušala vključiti solidarnostno lestvico plačevanja prispevka, s katero pa tudi tokrat ni uspela. Za je glasovalo 19 poslancev, proti pa 44.

DZ je tudi prižgal zeleno luč dopolnilu, ki so ga predlagale LMŠ, SMC, SAB in SD, da se obvezni pavšalni prispevek prvič uskladi že v letu 2021, ko bi se novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tudi začela uporabljati.

Tudi po mnenju DeSUS-a dopolnjeni predlog novele zakona ne predstavlja pravega načina odprave dopolnilnega zavarovanja, temveč zgolj preimenovanje. A ga v nasprotju z Levico poslanci koalicijskega DeSUS-a ne morejo podpreti, saj so kljub njihovim opozorilom, da sprememb na področju zdravstvenega zavarovanja ne gre delati brez hkratne priprave zakona o dolgotrajni oskrbi, naleteli na gluha ušesa, je povedal poslanec DeSUS-a Branko Simonovič. Franc Jurša pa je pozval k pripravi kakovostnega sistemskega zakona, ki prinašal blagor državljanom. "Ne rinimo z glavo skozi zid," je dodal.

Pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujejo tudi poslanci SAB-a, ki pa bodo po besedah Vojka Starovića predlog dopolnjene novele podprli.

LMŠ podpira dva koraka

Želja po celovitosti in sistemskosti je bila do zdaj največja ovira, da do ukinitve še ni prišlo, zato v poslanski skupini LMŠ zagovarjajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih, je dejal poslanec Robert Pavšič. Napovedal je, da bodo do tretjega branja zakona konec januarja še enkrat pregledali natančnost modelov in analize finančnih posledic ter jih upoštevali za zagotavljanje enakega obsega pravica.

Zaradi pričakovanja, da se bo to zgodilo, bodo v SMC-ju predlog podprli, je v predstavitvi stališča poslanske skupine SMC napovedal Jani Mörderndrofer. Ob tem je prepričan, da bi se se dalo predlog ministrice Milojke Kolar Celarc iz prejšnjega mandata delno popraviti in uskladiti ter narediti kompromis, sprejemljiv za vse. Poslanki SMC-ja Mojca Žnidarič in Monika Gregorčič pa sta nato v razpravi izrazili nekaj pomislekov glede načina sprejemanja zakona.

V SD-ju pa menijo, da je treba najti rešitev, da bo nova dajatev finančno vzdržna, solidarna in pravična. "To je po našem mnenju mogoče samo, če zavarovanje plačujemo vsi, a po svojih zmožnostih," je v imenu SD-ja dejala Bojana Muršič. Z dodatno obremenitvijo delovno aktivnega prebivalstva se po njenih besedah ne zagotavlja zadostnega, predvsem pa pravičnega zagotavljanja finančnega vira. SD zato z dopolnilom predlaga solidarnostno lestvico za plačevanje prispevka.

NSi: Zakon je nepravičen in neustaven

Da je zakon nepravičen in neustaven, menijo v NSi-ju, ki bo glasoval proti zakonu. Po besedah Ive Dimic bi se s takim zakonom podrla medgeneracijska solidarnost, saj predlagana rešitev zagotovo ne bo spodbudno delovala na mlade in zdrave zavarovance. NSi je sicer vložil dopolnilo, s katerimi želi podaljšati rok uveljavitve zakona do 2024, saj menijo, da se javni zdravstveni sistem na to spremembo ne more prilagoditi do 2021.

"V SDS-u ne bomo grobarji slovenskega javnega zdravstvenega sistema, zato zakona ne bomo podprli," je napovedala poslanka Jelka Godec. Ob tem se je spraševala tudi o tem, ali tak zakon prinaša spremembo košarice pravic v zdravstvu, in opomnila na številne pomisleke o vzdržnosti sistema.

Nasprotovanje SNS-a

Prav tako ne gre računati na podporo SNS-a, saj bi bilo treba po besedah poslanca Dušana Šiška to vprašanje reševati v sistemsko prenovljenem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga že več mesec napoveduje minister Šabeder, nanj pa je spomnil tudi danes.

Da bodo glasovali proti, so napovedali v DeSUS-u in SNS-u, pričakovati je, da tudi v SDS-u in NSi-ju. V Levici so napovedali, da ne bodo podprli vseh dopolnil, saj da nekatera posegajo v košarico pravic. A to po besedah vodje poslancev LMŠ-ja Braneta Golubovića ne bo povzročilo težav za usodo zakona. Kot zagotavlja Golubović, bo do tretje obravnave konec januarja zakon optimalen in tudi sprejet.

Kritika ZZZS-ja

Do predloga so zelo kritični na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj menijo, da je pavšalni prispevek, ki bi ga uvedli ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, v predlagani višini 29 evrov prenizek za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvene blagajne.

Na seji naj svoje stališče do predloga in svoje pomisleke o njegovi finančni vzdržnosti predstavlja tudi minister za zdravje Šabeder. Prejel je izračune ZZZS-ja, za katere je zaprosil, le-ti pa so podobni tistim, ki jih je zavod že predstavil javnosti. Tako kaže, da najbrž ministra, ki naj bi ga skrbela finančna vzdržnost zakona, niso pomirili.

Premier Marjan Šarec ob tem poudarja, da je bistveno, da se ukinitev zgodi, tehnične podrobnosti pa lahko še spreminjajo, dokler zakon ni sprejet. Uvedba pavšalnega prispevka bi bila namreč le prvi korak, v drugem pa bi za pobiranje prispevka oblikovali solidarnostno lestvico.

DZ je sprejel tudi novelo zakona o davku na tonažo, s katerim se za naslednjih deset let podaljšuje posebna ureditev, po kateri za ladjarje velja alternativna oblika plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Izjemo lahko uveljavljata le dva zavezanca, to sta Splošna plovba in njena hčerinska družba.

Poslanci so sprejeli tudi novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jo je vlada pripravila po tem, ko je Evropska komisija spomladi Sloveniji izrekla opomin, ker pravil na tem področju še ni v celoti prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.