Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku v DZ-ju v drugo ni dobil zadostnega števila glasov poslancev. Potreboval bi jih 46, prejel pa jih je 39. Delodajalci zadovoljni, sindikati razočarani.

Gospodarska zbornica meni, da je izid glasovanja "pomemben korak za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva", in poudarja, da še naprej zagovarja načelo prostovoljnosti pri delitvi dobička. V zbornici menijo, da bi zakon, ki bi temeljil na prostovoljni delitvi, "povečal realen interes zaposlenih za razvoj in doseganje boljših poslovnih rezultatov".

Podobnega mnenja so tudi v Združenju delodajalcev obrtnikov in podjetnikov ter v obrtno-podjetniški zbornici. Oboji poudarjajo, da delitev dobička zagovarjajo, a le na "neobvezni bazi", je dejal Štefan Pavlinjek, predsednik OZS-ja.

Sindikati: Zamudili možnost poprave krivic
Nasprotno pa je mnenje sindikatov. "Bili smo zelo blizu trenutku, da bi popravili zelo veliko krivico v Sloveniji - da so pri delitvi dobička udeleženi izključno lastniki kapitala," meni Dušan Semolič iz ZSSS-ja. Presenečeni so tudi v Sindikalni centrali K-90 in Združenju svetov delavcev Slovenije, kjer menijo, da je nepotrditev zakona "žal rezultat uspešnega lobiranja delodajalskih organizacij, ne pa strokovnih argumentov".

Manj kritični so v KNSS-ju. Predsednik Drago Lombar meni, da je realneje pričakovati, da bodo delavci delež dobička dobili, če bo ta obveza prostovoljna. Lombar je dejal, da je bilo "vnaprej jasno, da bi bilo, če bi bil zakon sprejet, vprašanje, v katerih podjetjih bi dobiček izplačevali".

Ministrstvo bi se vrnilo na prvoten predlog
S predlogom, da bi bilo treba vrniti na prvoten predlog, ki temelji na prostovoljni udeležbi delavcev pri dobičku, so se na nesprejetje zakona odzvali na ministrstvu za gospodarstvo. Gre za prvoten koncept, ki ga je predlagala vlada, in poleg prostovoljne udeležbe pri delitvi dobička tudi poenostavlja postopke, odpravlja odloge plačil in vsebuje davčne spodbude, so zapisali na ministrstvu. Če se bo izkazalo, da bi imel prvotni predlog dovolj podpore v državnem zboru, ga bodo znova vložili v sprejetje.

Svetniki rekli ne, nato pa še poslanci
Spomnimo, da je želela vlada z omenjenim zakonom doseči večje zanimanje podjetij za vključitev v shemo delitve dobička z zaposlenimi, in sicer z administrativnimi poenostavitvami in ugodnejšo davčno obravnavo za delavce in podjetja, ki bi se za to odločila.

Svetniki: Zakon bi ustvaril nekonkurenčne gospodarske pogoje
DZ je nato predlog zakona dopolnil tako, da bi bilo treba v primerih, ko bi se lastniki odločili deliti več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, delavcem nujno (in ne prostovoljno) nameniti vsaj četrtino.

S tako spremenjenim zakonom se, kot omenjeno, ni strinjal državni svet, ki je na pobudo interesne skupine delodajalcev na zakon 26. maja izglasoval odložilni veto. Večina svetnikov je bila namreč prepričana, da bi zakon ustvaril nekonkurenčne gospodarske pogoje, dodatno obremenil podjetja, odvrnil tuje družbe od vlaganja v Sloveniji ter spodbudil odliv kapitala in znanja v tujino.