Poslanci so s 75 glasovi za in enim proti sprejeli novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Z novelo se širi krog upravičencev do pomoči ter višata znesek pomoči in delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je v predstavitvi poudaril podvojitev sredstev pomoči s 40 milijonov evrov na 86 milijonov. Gospodarstvo bo tako na podlagi danes sprejete novelo za pomoč pri soočanju z visokimi cenami električne energije in plina dobilo 80 milijonov evrov, preostalih šest milijonov evrov pa je namenjenih za Slovenski podjetniški sklad.

Z novelo zakona se širi krog upravičencev do pomoči. Do nje bodo po novem upravičeni tudi vsi subjekti iz kmetijstva in ribištva, zasebna društva in zavodi ter gospodarska interesna združenja, zbornice in sindikati. Za pomoč pa ne bodo mogli zaprositi subjekti, ki imajo kot glavno dejavnost registrirane finančne in zavarovalne dejavnosti.

Na podlagi sprejete novele se obenem zvišuje delež upravičenih stroškov, ki jih bodo podjetja dobila povrnjena, in sicer s prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči.
Javna agencija Spirit Slovenija bo na podlagi spremenjene zakonodaje pripravila posebno aplikacijo, prek katere se bodo lahko gospodarstveniki med 1. in 15. novembrom prijavili za pomoč.

"Izrecno bi rad povedal, da gre za sredstva v tem letu, za naslednje leto pa vlada pripravlja druge ukrepe, ki so vezani tudi na EU," je v izjavi za medije pojasnil Han.

Novelo zakona so tako podprle vse poslanske skupine, saj so prepričane, da je gospodarstvo v trenutnih razmerah nujno potrebno pomoči.

Po drugi strani pa poslanci niso namenili zadostne podpore predlaganemu dopolnilu, ki ga je vložila poslanska skupina NSi-ja. Pripravili so jo na podlagi predlogov številnih gospodarskih organizacij. Predvidevalo je črtanje dela zakona, da mora upravičenec v vlogi za dodelitev pomoči priložiti izjavo, da ni vključil dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v ceno svojih proizvodov oz. storitev.

Proti dopolnilu je glasovalo 48 poslancev, medtem ko mu je podporo izreklo 28 poslancev. En poslanec se je glasovanja vzdržal.

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so razočarani, da je določilo v zakonu ostalo, so po sprejetju zakona sporočili iz zbornice. "Podjetja, ki so člani GZS-ja, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumno birokratsko omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč," je sprejem novele v sporočilu za javnost komentiral predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Kot so pojasnili, mora vsako podjetje kot dober gospodar zagotoviti stabilno poslovanje, zato je povsem normalna podjetniška praksa, da poskušajo višje stroške pretopiti v višje cene. Na poslovanje poleg višjih cene energije trenutno vplivajo tudi višji stroški materiala in dela, zato se ob tem odpira vprašanje, kako bo država preverjala deleže stroškov energentov v ceni izdelka oziroma storitve.

Obenem v GZS-ju niso prepričani, če bo krizni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki vlade in gospodarstva, do konca meseca uspelo pripraviti nov nabor ukrepov, s katerimi bo država pomagala podjetjem preživeti morebitno zaostritev energetske krize.

Poslanske skupine enotne v podpori noveli

Sorodna novica Državni zbor sprejel energetski dodatek za najranljivejše, denar za gasilce in pomoč gospodarstvu

V poslanski skupini SD-ja so prepričani, da so ukrepi za pomoč gospodarstvu več kot nujni, obravnavana novela pa nadgrajuje ukrepe, ki jih je DZ uzakonil prejšnji mesec, je pojasnila poslanka Bojana Muršič.

Predlagano novelo soglasno podpirajo tudi v poslanski skupini Levica. "Država mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se naše gospodarstvo v tej krizi ne zlomi, da ne pride do zaprtja podjetij in armade delavcev, ki bodo v tem primeru ostali brez dela," je dejala poslanka Nataša Sukič.

Poslanec Tine Novak (Svoboda) je ob napovedi podpore predlagani noveli poudaril, da vse državne pomoči, ne glede na to, kako so potrebne, dobrodošle in pametne, na dolgi rok problematike ne bodo mogle rešiti tako učinkovito, kot to velja za ukrepe, ki bodo težavo resnično rešili pri vzroku. Zato podpirajo prizadevanja vlade za konkretnejše ukrepanje na evropski ravni na trgih z električno energijo in plinom.

Poslanec Franc Rosec (SDS) se je strinjal, da gre za nadgradnjo že sprejetega zakona. Kot je opozoril, v Sloveniji s plinom nismo samooskrbni, medtem ko smo z električno energijo samooskrbni med 80 do 85 odstotki. "In mislim, da se moramo vsi vprašati, kje je ta energija danes, zakaj ni v Sloveniji, kje je," je poudaril.

Podporo noveli so izrekli tudi v poslanski skupini NSi-ja, saj kot je pojasnil poslanec Jožef Horvat, v NSi-ju podpirajo kakršno koli pomoč gospodinjstvom, posameznikom in gospodarstvu. Ob tem pa je opozoril na preveliko frekvenco noveliranja tega zakona, ki bo prispevala k slabi predvidljivosti poslovnega okolja.

Vrtovec v razpravi o dohodninski noveli dal "sladko lekcijo"

Poslanci so razpravljali o predlogu novele zakona o dohodnini, s katero bi v NSi-ju zvišali olajšave za vzdrževane družinske člane in o kateri je stranka danes vložila tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Sorodna novica NSi želi posvetovalni referendum o sprejetju predloga novele zakona o dohodnini

Predlagani novi zneski olajšav se v primerjavi z zneski, ki veljajo za davčno leto 2022, povečujejo za 14,9 odstotka, kar je vsota ocenjene inflacije za 2022 in 2023 z napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Za prvega vzdrževanega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana bi se tako olajšava na primer dvignila na 2884 evrov, za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, pa na 10.450 evrov.

Poslanec Jernej Vrtovec (NSi) je cilj predlagane novele predstavil na primeru čokolade. "Mama malemu Marku obljubi čokolado, če bo priden, če bo posesal, če bo pospravil kuhinjo in pometel dvorišče. Marko je hitro priden, saj je to dobra motivacija in vse opravi. Mama mu prinese čokolado, a jo pred njim razdeli na pol. Pove mu, da je ena polovica zanj, druga pa zanjo. Kaj smo se naučili? Ali bo Marko naslednjič še vedno motiviran," je vprašal Vrtovec.

Kolege je pozval k motiviranju ljudi, "da bodo uspešni, da jim bo več ostalo in bodo ne nazadnje tudi dobri davkoplačevalci". Najproduktivnejše je treba po njegovih besedah spodbujati s tem, da jim ostane čim več. "Naj malemu Marku ostane čim večji kos čokolade, ne pa samo polovica," je poudaril.

"Kot mama se ne strinjam s tem, da mora otrok dobiti čokolado, da posesa stanovanje, pa tudi drugače se mi vaša primerjava ne zdi čisto posrečena. Druga polovica ne gre mami, ampak vsi vemo, za katere namene gre," mu je odvrnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Kot je spomnila, je vlada že sprejela ukrepe, "ki so in bodo kar najhitreje zagotovili, da draginja ne bo premočno zarezala v razpoložljiv dohodek, predvsem najranljivejših skupin prebivalstva".

"Predlagatelj je nekoliko nespretno, čeprav verjetno zanalašč, pozabil povedati, da mama – in to Marku tudi pove – svojo polovico čokolade razdeli bolni Metki, ki je v bolnici, Petru, ki se je začel šolati, ter ostarelima Mariji in Ivanu," se je na Vrtovčevo predstavitev odzval Matej T. Vatovec (Levica).

Tudi Vatovec je ponovil, da je vlada že "resno zagrizla v probleme", ki jih prinaša visoka inflacija in ki je prinesla resne posledice za življenja ljudi. Predlog NSi-ja Vatovca spominja na energetske dodatke, ki jih je predvidela prejšnja vlada in po katerih bi bili štirje nekdanji ministri do tega dodatka upravičeni.

"Sam sem velik potrošnik čokolade, ki meji na obsedenost, zato se bom v nadaljnjem izvajanju od tega ogradil, ker bi bil pristranski," se je pošalil Bojan Čebela (Svoboda). Tudi on je spomnil na vladne ukrepe, med drugim glede upravičencev do otroškega dodatka, ki so ga pripravili prav s ciljem razbremenitve proračunov družin v težkih časih draginje.

Proti predlagani noveli so po besedah poslanca Soniboja Knežaka tudi v SD-ju. "Vsebinsko gre za temo, ki jo slovenska desnica zagovarja konsistentno – višje olajšave za nižje davke. Kot so dokazali v obdobju na oblasti, so to pripravljeni izvajati, pa četudi na škodo javnih financ," je poudaril.

"Dobro smo premislili, ocenili trenutno situacijo, brutalno draginjo in ocenili, kakšna je naša prihodnost. Ni ravno optimistična, zato smo spisali novelo. Povsem normalno je, da bomo zakon podprli," je dejal Jožef Horvat (NSi).

Horvat je sicer s poslanskimi kolegi iz NSi-ja v DZ vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu njihovega predloga novele zakona o dohodnini. O predlogu za razpis referenduma bodo poslanci predvidoma razpravljali na novembrski seji.

S tem se podaljšuje čas do začetka obravnave vladnih davčnih predlogov, s katerimi se med drugim odpravlja določene davčne razbremenitve, ki jih je letos potrdila prejšnja parlamentarna večina, uvaja nekatere nove olajšave za mlade in tiste z nižjimi dohodki ter posega v sistem samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov.

"Vlada jemlje denar iz žepov ljudi in z visokimi davki uničuje gospodarstvo. Referendum bo priložnost, da o tem opravimo široko razpravo in naj ljudje povedo, ali se s tako politiko strinjajo," je dejal Horvat. Davčna politika te vlade je po njegovih besedah "povsem zgrešena".

"V SDS-u se zavzemamo za zmerne davke in vitko državno upravo. Danes smo priča visoki inflaciji, energetski krizi in krizi draginje. V tej zapleteni situaciji, ko si med državljani in družinami že poraja strah, kako bomo preživeli jesen in zimo, smo edina država EU, ki zvišuje davke in močno znižuje plače zaposlenim," pa je dejal Jožef Lenart (SDS) in dodal, da v stranki predlog druge opozicijske stranke podpirajo.

Zamrznitev cen šolskih malic

DZ je s 76 glasovi za in nobenim proti podprl vladni predlog zakona o interventnih ukrepih v vzgoji in izobraževanju, ki prinaša zamrznitev cen šolskih malic, oskrbnin v dijaških domovih ter bivanja v študentskih domovih.

Nov zakon je po navedbah vlade eden od ukrepov za blažitev draginje in predvideva ukrepe, ki bodo omilili posledice in vpliv visokih cen. Tako se cena šolske malice za učence in dijake v prihajajočem šolskem letu ne bo zvišala in bo ostala enaka kot v šolskem letu 2021/2022.

Zaradi zagotavljanja pozitivnega poslovanja šol pa se bo osnovnim in srednjim šolam razlika med stroški in staršem zaračunano ceno malice krila iz državnega proračuna, iz katerega bodo v letošnjem letu namenili štiri milijone evrov, v prihodnjem pa 14 milijonov.

Zakon predvideva tudi ukrepe za omilitev posledic in vpliva visokih cen predvsem energentov in se zato za tekoče študijsko leto določa najvišja cena bivanja študentov z dodeljeno subvencijo v javnih študentskih domovih, javnih dijaških domovih in zasebnih študentskih domovih.

Tako bodo dijaki in študenti, ki bivajo v dijaškem domu, v tem šolskem letu plačali oskrbnino v višini izhodiščne cene, kot je veljala od januarja do konca avgusta. V študentskih domovih pa bo fiksno določena cena bivanja.

Zakon bo veljal od 1. septembra letos, torej za nazaj.