Individualna pogodba o zaposlitvi direktorice, podatki o izplačilih in dokumenti o izplačilih za storitve, ki jih je uspelo pridobiti novinarki Tednika Mojci Vočko, potrjujejo, z besedami pravnega strokovnjaka Rajka Pirnata, "najmanj zelo negospodarno ravnanje z denarjem, ki so deloma javna sredstva, v veliki meri pa sredstva iz dobrodelnih prispevkov", ali pa se celo za tem, kar je po Pirnatovem mnenju "čisto mogoče", skrivajo tudi kazniva dejanja.

Uspešno delo - v prihodnosti
Vojnovičevi je poseben sklep vnaprej zagotavljal "delovno uspešnost" (čeprav naj bi se ta ugotavljala po preteku uspešnega/neuspešnega obdobja), kar je protizakonito.

Sume o nepravilnostih, ki sta jih obelodanili ambasadorki Unicefa Vita Mavrič in Milena Zupančič, zdaj potrjujejo tudi številni nekdanji člani vodilnih organov Društva Unicef Slovenija.

Janja Klasinc, ki je v izvršnem odboru društva delovala v letih 2004 in 2005, je dejala, da je že takrat opozarjala na nepravilnosti. "Motilo me je to, da sem iz letnega poročila ugotovila, da so namenili samo nekaj več kot polovico sredstev Unicefu v Ženevi, temu, ki daje ta denar pravzaprav otrokom, več kot 30, skoraj 40 odstotkov pa je šlo za delovanje slovenskega Unicefa, za visoke plače, zelo visoke, visoke honorarje, za razne nagrade, za potne stroške, za nagrade PR-ovcem, lobistom - ali to vse potrebuje neka humanitarna organizacija?" je dejala Klasinčeva.

Nekateri delali kot prostovoljci, nekateri prostovoljno prejemali visoke zneske
Kritična je tudi Barbara Volčič Lombergar, nekdanja podpredsednica društva, ki je nepravilnosti opazila že leta 2002. "Sporno se mi je zdelo predvsem to, da se je izvajala nekakšna diferenciacija med ljudmi, ki so delali za Unicef. Nekateri so delali volontersko, drugi so bili pa plačani s precej visokimi honorarji. Problem je bil to, da za to ni bilo nikakršnih kriterijev in naprej znanih pravil, komu se izplačuje in komu ne," je dodala.

Volčič Lombergarjevi kljub prizadevanjem ni uspelo doseči spremembe statuta, predvsem v delu, ki govori o funkciji predsednika društva. Ta bi po mnenju Volčič Lombergarjeve morala biti predvsem častna in prostovoljna. Barbara Volčič Lombergar je leta 2005 protestno odstopila s funkcije podpredsednice.

Milijoni za Zoro Tomič
Za to častno funkcijo je, kot je znano, visok honorar prejemala tudi Zora Tomič, ki je Unicef Slovenija vodila šest let in za to prejemala milijon takratnih tolarjev nagrade na leto. Še leta 2008 so ji izplačali 4.770 evrov nagrade.

Vojnovičevi tisoči evrov na podlagi pogodbe "po starem"
Tudi o visoki plači, dodatkih, odpravnini in kritju stroškov zadnje predsednice Maje Vojnovič se je po razkritju v medijih že pisalo. Vsebina njene pogodbe in dokumenti o izplačilih (povezavo objavljamo v okvirčkih) to potrjujejo. Pravni strokovnjak je, ko mu je novinarka Tednika dokumente pokazala, dejal, da je osupel, in dodal, da je iz tega mogoče ugotoviti negospodarno ravnanje s sredstvi, morda pa tudi morebitna kazniva dejanja. "Kolikor izhaja iz pogodbe o zaposlitvi te direktorice, je ta utemeljena na nekih podlagah, ki so že prenehale veljati takrat, ko je bila sklenjena," je dejal Pirnat.

Klemenčič nekaj primerov že prepustil tožilstvu
Komisija za preprečevanje korupcije preučuje primer Unicefa tudi ob pomoči tukaj objavljenih dokumentov. Goran Klemenčič, predsednik komisije, je potrdil sume pregonljivih kaznivih dejanj, od katerih so nekateri že odstopljeni policiji in tožilstvu. Primer preučujejo prednostno, ker menijo, da "tako pomembna blagovna znamka, kot je Unicef Slovenija, ne sme biti izkoriščana za zasebne ali pa poslovne interese, za kar na podlagi dokumentov, ki jih imamo, obstajajo indici, da je bilo tako", je dejal Klemenčič.

Maja Vojnovič pred kamero TV Slovenija ni želela, saj "z nami in našo hišo noče imeti nič". Tudi pisna novinarska vprašanja, naslovljena na Unicef Slovenija, so ostala brez odgovora.

Mojca Vočko, Tednik