Tanja Fajon na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko predstavlja novo strategijo Slovenije. Foto: DZ/Klara Gojčič
Tanja Fajon na parlamentarnem odboru za zunanjo politiko predstavlja novo strategijo Slovenije. Foto: DZ/Klara Gojčič

"Strategija opredeljuje ključne usmeritve za uresničevanje in doseganje ciljev slovenske zunanje politike. Je sodoben, pregleden dokument, ki je naravnan dolgoročno," je med predstavitvijo dokumenta povedala Fajon in pojasnila, da je nova strategija predvsem odgovor na aktualne geopolitične razmere po svetu.

Zavzela se je za večjo usklajenost zunanjepolitičnega delovanja vseh državnih akterjev. "Enotnost in usklajenost sta ključna za učinkovito zunanjepolitično delovanje in doseganje rezultatov," je še dodala.

Novo zunanjepolitično strategijo Slovenije je vlada sprejela decembra lani. Glavna začrtana načela v strategiji so vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost in znanje. Dokument je dolg 15 strani, s čimer je bistveno krajši od obstoječega. Gre sicer za krovno usmeritev zunanje politike, iz nje pa bodo nato izhajali na posamezna področja prilagojeni izvedbeni akti.

Odbor za zunanjo politiko. Foto: DZ/Klara Gojčič
Odbor za zunanjo politiko. Foto: DZ/Klara Gojčič

Mahnič in Kosi: To je prosti spis

Poslanca SDS-a Žan Mahnič in Andrej Kosi sta strategijo označila za "prosti spis", češ da so končni cilji dokaj nejasni. Kosi je še dejal, da je dokument zastarel, ker ne izraža dejanskega stanja, ki se dogaja po svetu. Kritična sta bila tudi do vključenosti feminizma v strategijo.
Glede slednje kritike je Fajon pojasnila, da imajo feministično zunanjo politiko v zunanjepolitični strategiji tudi desne in liberalne vlade. "Tu ne gre za nov koncept. Gre za strategijo, ki naslavlja in poziva državo k spodbujanju dobrih praks in vrednot za enakost spolov," je povedala.

Na vprašanja poslanca Miroslava Gregoriča (Svoboda) in Mahniča, povezana z vojno v Ukrajini in prihodnosti odnosov z Rusijo, je odgovorila, da trajen in pravičen mir, ki je sprejemljiv za Ukrajino, ostaja prioriteta za Slovenijo. Ponovila je, da morata biti Ukrajina in Evropa prisotni na mirovnih pogajanjih.

"Vse, kar bi sililo Ukrajino v kapitulacijo oziroma spreminjanje mednarodno priznanih meja, bi pomenilo nevaren zgodovinski precedens," je opozorila. Spomnila je tudi na razprave v nekaterih evropskih državah o napotitvi mirovnih sil v Ukrajino in dodala, da nihče v tem trenutku ne govori o napotitvi slovenskih vojakov v Ukrajino.

Odnos do Izraela

Na vprašanje o odnosu Slovenije do Izraela je dejala, da si bo Slovenija še naprej prizadevala za mir na območju, ki da je tudi v interesu Izraela. Izrazila je skrb nad nasiljem na zasedenem Zahodnem bregu in dodala, da je kakršno koli nasilno razseljevanje Palestincev iz Gaze nesprejemljivo in v nasprotju z mednarodnim pravom.

Glede kritike Kosija na področju migracij, zlasti o politiki do sirskih prošenj za azil, pa je Fajon dejala, da je Sirija država v tranziciji in da bi bilo ta hip vračanje ljudi v Sirijo prenagljeno. "Treba je opolnomočiti državo, da se omogočita varno vračanje ljudi in normalno življenje," je dodala.

Izrael bi odprl še en častni konzulat v Sloveniji

Izraelska vlada je predlagala odprtje drugega častnega konzulata v Sloveniji. S tem je vlada seznanjena, a o predlogu še ni odločala, je med drugim na seji zunanjepolitičnega odbora dejala zunanja ministrica Fajon.

"Izraelska vlada predlaga kandidata in odprtje konzulata. Postopek v Sloveniji je povsem običajen, in sicer, da se pregledajo vsi vidiki. Vlada, ki mora o tem odločati, še ni odločala," je povedala Fajon. Dodala je, da Slovenija z Izraelom ni pretrgala diplomatskih stikov, in spomnila, da Slovenija tudi ni poenotena v obsodbi izraelske agresije v Gazi.

Silovit napad na Gazo
Izrael se je na smrtonosni napad palestinskih borcev pod vodstvom islamističnega gibanja Hamas 7. oktobra 2023 odzval s silovito ofenzivo v Gazi, v kateri je bilo ubitih okoli 47.000 ljudi. Sprti strani sta 19. januarja sklenili dogovor o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov, odtlej pa druga drugo večkrat obtožili kršitve dogovora.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je medtem novembra lani zaradi domnevnih vojnih zločinov med drugim izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta.