Na notranjem ministrstvu so prejšnji teden pojasnili, da je minister, ki opravlja tekoče posle, Vinko Gorenak, poročilo zahteval, ker je upravno sodišče ugotovilo, "da se je v postopku predlaganja in imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva kršilo zakon".

Z zahtevo pa je prvič, opozarja Fišer, prišlo do predloga za razrešitev generalnega državnega tožilca. Zakon o državnem tožilstvu razrešitev generalnega državnega tožilca namreč predvideva, kadar prvi tožilec zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi. Razrešitev generalnega državnega tožilca predlaga državnotožilski svet, o predlogu odloča državni zbor. V pristojnosti ministra je tako le zahteva za pripravo poročila o kršitvah.

Gorenak je tako po Fišerjevih besedah storil največ, kar za zamenjavo generalnega državnega tožilca lahko naredi, "in s tem dejansko začel postopek za odstavitev".

Ministrstvo prehiteva samo sebe
Z zahtevo pa ministrstvo "prehiteva samo sebe", pravi Fišer, saj se iste teme loteva z drugim postopkom - ministrstvo namreč zahteva tako pripravo poročila kot tudi napovedani neposredni pravosodni nadzor nad opravljanjem zadev državnotožilske uprave na vrhovnem državnem tožilstvu. Fišer ob tem ugotavlja, da ministra očitno ni motilo, da je pripravo poročila o kršitvah zahteval, še preden je vlada odločila o dopustnosti neposrednega pravosodnega nadzora.

MNZ očitke zavrača
Ministrstvo za notranje zadeve Fišerjeve navedbe zavrača in zatrjuje, da pri odrejenem nadzoru in zahtevi za poročilo ne gre za isto zadevo. Zahteva za pripravo poročila je podana, ker je treba Državnotožilskemu svetu skladno z njegovimi zakonskimi pristojnostmi omogočiti, da odloči, ali so, upoštevaje s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejstvo, da je generalni državni tožilec pri izvrševanju nalog državnotožilske uprave podal nezakonit predlog za imenovanje Boštjana Škrleca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva RS, izpolnjeni zakonski pogoji za njegovo razrešitev, saj zadev državnotožilske uprave ni opravljal v skladu s predpisi, so pojasnili.

"Vprašanje, ali ni bil nadzor zgolj krinka"
Na tem mestu se mu tudi postavlja vprašanje, ali ni bil tako nadzor "zgolj krinka za dosego nečesa, o čemer je bila odločitev na ministrstvu ali kje drugje že zdavnaj sprejeta". Zahteva za pripravo poročila je po Fišerjevih besedah tudi "pika na i" dogajanju v zadnjem letu, ko je bilo za tožilstvo pristojno notranje ministrstvo. To kaže, da je "bilo vse skupaj orkestrirano s končnim namenom očitno motečega generalnega državnega tožilca", je še ugotavljal Fišer. Sam meni, da se je tudi prenos morda zgodil s tem namenom.

Ministrstvo tudi zavrača očitke o izvajanju pritiskov na državno tožilstvo in namerah o "odstranitvi motečega državnega tožilca". Dodali so, da ima minister pri takšnem razreševanju le manjšo vlogo, saj ima zgolj možnost vložiti zahtevo za pripravo poročila, ki ga napiše predsednik Državnotožilskega sveta, ki nato na podlagi poročila odloči, ali bo državnemu zboru predlagal predlog za razrešitev generalnega državnega tožilca. Z zahtevo po poročili je torej minister zgolj izvršil svojo pristojnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Vrnitev tožilstva pod pravosodje manj slaba med slabimi rešitvami
Vrnitev tožilstva pod okrilje pravosodnega ministrstva Fišer pozdravlja kot manj slabo med slabimi rešitvami. Sam napoveduje prizadevanja, da bi se tožilstvo "osamosvojilo" in postalo organ sui generis, kot so v naši državi Banka Slovenije, Računsko sodišče ali varuh človekovih pravic.

Fišer se je dotaknil tudi vprašanja političnega udejstvovanja nekdanje generalne državne tožilke in zdajšnje državne sekretarke na MNZ-ju Barbare Brezigar. "Zaradi njenih večkratnih prehajanj s tožilske funkcije v politično in po potrebi spet nazaj," se sprašuje po njeni poklicni, osebni in strokovni integriteti. Po prenehanju mandata na MNZ-ju se Brezigarjeva predvidoma vrača na tožilstvo, Fišer pa namerava vprašanje političnega udejstvovanja tožilcev sprožiti pri državnotožilskem svetu, "naj se izjasni".

MNZ: Nekdanji sekretarji so se že vračali na tožilstvo
Ministrstvo pa se sprašuje, kakšno zvezo ima s poslano zahtevo dejstvo, da je zakonodajalec v zakonu določil, da lahko državni tožilci dejavno sodelujejo in odločajo v zadevah, ki se tičejo skupnosti - torej v politiki. Barbara Brezigar ni edina, ki se iz politične funkcije vrača na državno tožilstvo, so zapisali in zatrdili, da se poklicna, osebna in strokovna integriteta ne kažeta v tem, ali je državni tožilec bil dejaven v političnem življenju ali ne. Spomnili so še, da je državnotožilski svet za mesto višjega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu kot najustreznejšega kandidata nedavno že izbral državnega sekretarja po poteku njegove funkcije. "Takrat generalni državni tožilec ni imel problemov s poklicno, osebno in strokovno integriteto," so zapisali.