Jasna Podreka je kot primer izpostavila, da so leta 2013 približno 43 odstotkov vseh umorov in poskusov umorov žensk zagrešili nekdanji ali sedanji partnerji teh žensk, ter opozorila, da poleg nasilja v družini obstajajo še druge vrste nasilja, ki največkrat prizadenejo ženske, storilci pa so moški. Raziskava za države EU-ja je pokazala, da je fizično ali psihično nasilje po 15. letu starosti doživela več kot tretjina vseh žensk.

Poleg nasilja v družini je najpogostejše spolno nadlegovanje (v delovnem okolju, po družbenih omrežjih in elektronski pošti), zalezovanje ter posilstvo, je poudarila Podreka in opozorila tudi na problematiko prisilnih porok, ki se dogajajo tudi v Sloveniji.

V družbi je po njenem mnenju še vedno visoka toleranca do nasilja v družini. "Treba bo okrepiti ukrepe na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Slovenija potrebuje celovit sistem pomoči žrtvam nasilja, pomemben korak k temu je pred dnevi sprejeta novela zakona o preprečevanju nasilja v družini," je poudarila Podreka.

Veliko nasilja ostaja skritega
Predsednica društva SOS telefon Maja Plaz pa je spomnila, da ogromno nasilja nad ženskami še vedno ostaja skritega. "Lažje je verjeti, da je nasilja manj, če je prijav manj. To bi nas moralo skrbeti. Ustvariti je treba razmere, ko bo nasilje nad ženskami nesprejemljivo," je dejala Plazova.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk je prepričana, da je Slovenija z novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini dosegla premik. "S tem dajemo sporočilo, da je naše temeljno vodilo ničelna toleranca do nasilja v družini. To mora biti skupna zaveza družbe, da to nasilje preprečujemo, se z njim učinkovito spopadamo, da se ne bi nadaljevalo," je dejala.

Nasilje je lahko tudi ekonomsko in psihično
Novele se je dotaknila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in kot neumne označila dvome oz. pomisleke, ali bo s sprejetjem novele kaznivo dejanje postalo tudi to, če bodo starši otroku naložili, naj odnese smeti. "Če vsi zdravorazumsko razmišljamo, vsi vemo, kaj je nasilje v družini, kaj je telesno kaznovanje otrok. In se ne sprašujemo o tem," je dejala.

Opozorila je še na tiste oblike nasilja, "ko ni bušk, smrti, ni pretepanja, ko ni nič videti navzven, ampak gre za hudo psihično ali ekonomsko nasilje. Tudi o tem bo treba še govoriti, to priznati. Časi so taki, da bo tega vedno več," je dejala varuhinja in dodala, da bodo morali uradni organi prepoznati tudi take oblike nasilja. Za zdaj so namreč storilci tovrstnih dejanj še nedotakljivi.