Pavle Gantar je med drugim poudaril, da je boj za sprejetje družinskega zakonika boj za družbene spremembe. "Poleg nestrinjanja se iz državnega zbora sliši tudi glas tolerantnosti. Tega je potrebno širiti. To je edina pot. Sprejemanje družinskega zakonika pa bo pokazalo tudi, ali se je sposobna civilizirati in predvsem samoomejiti tudi politika!" je med drugim še dejal Gantar in vse udeležence pozval k optimizmu.
Podobno je pred njim menil predstavnik gejevske in lezbične skupnosti Roman Kuhar, ki je opozoril, da družinski zakonik "potrebujejo zdaj in ne na smrtni postelji". Pred udeleženci parade na Mestnem trgu je pozval vse h globalni solidarnosti do vseh mariginalnih skupnosti. "Buška ni le buška, ampak je veliko več, če je posledica sovraštva," je dodal.
Blažič: Danes je dan ponosa
Gejevski aktivist Mitja Blažič pa je v pogovoru za MMC dejal, da je letošnja parada že 10. po vrsti in da sovpada z obravnavo družinskega zakonika v državnem zboru. To bo tudi eno temeljnih političnih sporočil parade. Opozoril je, da si želi lezbična in gejevska skupnost enakopravnost in da je 26 let čakanja na nekaj, kar bi moralo biti samoumevno, dovolj. Poudaril je tudi, da zavračajo vsakršno nasilje in si želijo družbo sprejemanja, enakih možnosti in spoštovanja 14. člena ustave.
Na vprašanje, ali je slovenska družba zrela za družinski zakonik je Blažič odgovoril, da družba ni nikoli pripravljena na korake naprej pri uresničevanju človekovih pravic. Tudi ameriška družba v 60. letih ni bila pripravljena na odpravo rasne segregacije, vendar je bila država odločena, da bo storila ta korak.
Kresal: Slovenci smo še vedno nestrpen narod
Tudi po besedah ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal se vsako leto pred Parado ponosa pokaže, da smo Slovenci še vedno nestrpen narod. Glede petkovega skupnega nastopa katoliške in muslimanske skupnosti v bran tradicionalni družini je žalostna. "Toliko je drugih pozivov, kot je preprečevanje vsakršnega nasilja, spoštovanje pravic žensk, ko bi lahko stopili skupaj. Škoda, da sta prav v tem primeru, ko gre za spoštovanje človekovih pravic," je dejala.
Večje število policistov na ulicah
Parado so letos zaznamovale zahteve po sprejetju družinskega zakonika, s katerim bi istospolne pare izenačili s heteroseksualnimi in jim tako podelili tudi pravico do posvojitve otrok. Prav ta del predloga družinskega zakonika je najbolj razdelil družbo, politično in strokovno javnost, na spletu pa so se pojavili številni pozivi k protestom proti Paradi ponosa in celo pozivi k nasilju. Število policistov na ljubljanskih ulicah je bilo zato povečano. Incidentov med parado sicer ni bilo, so pa organizatorji vse udeležence pozvali, naj Mestnega trga po zaključku prireditve ne zapuščajo sami.
2001: Obvoznica mimo nestrpnosti - pohod proti homofobiji
2002: Država, veš svoj dolg?
2003: Mi drugačni, vi enakopravni
2004: Poroka bo!
2005: Registracija je diskriminacija!
2006: Dovolj! Odvrzimo maske!
2007: Ponosno naprej!
2008: I feel Slovenia!
2009: Revolucija ljubezni
Vir: Društvo Parada ponosa
Teden Parade ponosa žal tudi teden nestrpnosti
Neznanci so pred kratkim znova napadli lokal Cafe Open (znan je lanski napad, v katerem je bil poškodovan gejevski aktivist Mitja Blažič), v katerem se zbirajo istospolno usmerjeni. Dvakrat so se ga lotili z molotovkami, popisali pa so ga tudi z napisi, ki jih lahko označimo kot sovražni govor. Dogodek so obsodili številni politiki, med njimi predsednik države Danilo Türk, opozicija pa je opozorila tudi na druge vrste nasilja do drugače mislečih, izpostavila napade na Katoliško cerkev in pozvala, naj se pri obsojanju nasilja ne uporablja dvojnih meril.
Spodaj si lahko ogledate še videoutrinek z letošnje Parade ponosa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje