Na MMC-jevi javni tribuni v sklopu projekta Velikih 5 je moderator, radijski voditelj Sašo Hribar s svojimi gosti, pravnikom Mirom Cerarjem, Anito Ogulin, sociologinjo Ksenijo Vidmar Horvat, profesorjem Sašem Tomažičem in novinarko Simono Habič razpravljal, zakaj smo prišli v trenutno krizo in kako najti iz nje poti naprej.
Uvodoma je bilo v središče postavljeno slovensko osamosvajanje. Miro Cerar je izpostavil, da smo po osamosvojitvi padli v lahkotno samozadostnost, družbeno telo pa je zbolelo in se razklalo. Zdaj smo v krizi, ki je udarec našega ozaveščanja, meni. »A sem optimist, v Sloveniji vidim veliko potenciala,« je dodal.
Po mnenju profesorja na fakulteti za elektrotehniko Saša Tomažič pa se preveč ukvarjamo z zgodovino in premalo gledamo na to, kaj bo zdaj in kaj bo jutri. Manjka nam predvsem zdrave pameti in modrosti, brez česar ne bomo mogli iti naprej, je prepričan. Hkrati je poudaril, da kriza ni slovenska, ampak svetovna, ter dodal, da je že leta 2006 opozarjal, da ta način delovanja ne more trajati. »Ekonomisti niso poznali ene preproste stvari – eksponentne funkcije,« je izpostavil.
Zavedeni in uspavani
Sociologinja Ksenija Horvat Vidmar po drugi strani meni, da bo treba narediti intenzivno inventuro, kaj nam je uspelo narediti od leta 1991, od takrat pa smo se pustili zapeljati in uspavati. Ob sistemskem prehodu so na oblast prišle mlade elite, ki so že vedele nekaj o tem, kako se okoristiti z novonastalim položajem, je dejala.
»Nič pa ni bilo takrat slišati o tem, da vstopamo iz socializma v kapitalizem, ki je izkoriščevalski sistem. Elita je tu odpovedala, saj ni opozarjala, da bo pohlep močno prisoten. Tudi Cerkev je tu odpovedala, saj je bila med bolj pohlepnimi,« je dodala. Ljudstvo je takrat tudi verjelo, je dejala, da smo nekaj posebnega. To ideologijo smo začeli razvijati že v 70. letih prejšnjega stoletja.
Brez ustreznih orodij
Anita Ogulin je poudarila, da je bilo ob osamosvojitvi ljudem obljubljeno mnogo, in ljudje so sledili tej obljubljeni poti v blaginjo. »Nihče ni takrat ljudi podučil, kako biti podjetniki, in za skoraj polovico Slovencev je bil ta prehod prevara. Izgubljali so delo, za katerega so verjeli, da ga bodo obdržali, tisti, ki so znali, pa so poleteli,« je pojasnila. Nismo dobili instrumenta, kako biti uspešen, je prepričana.
Tomažič je dodal, da smo vsi vedeli od prvega razreda naprej, da je socializem dober, kapitalizem pa izkoriščevalski, saj so to neprestano učili v šolah. »Ampak so prevladale kavbojke in kava, in vsi so mislili, da bodo prav oni postali tisti tajkuni,« je dejal.
Simona Habič pa meni, da strokovnjaki ne želijo nasvetov deliti politiki, ker jih ta ne upošteva. »Mladi imajo veliko večje možnosti, kot jih je imela moja generacija za izobraževanje v tujini. Ampak morajo priti nazaj s ponosom in svoje znanje uporabiti za izboljšanje države,« je dejala Habičeva.
Izgubljanje značaja
Hribar je v nadaljevanju razprave dejal, da danes pogreša ljudi z značajem, saj se mu zdi, da se ta čedalje bolj izgublja. Navzoče pa je vprašal, ali je bilo v zadnjih 22 letih med politiki kakšna oseba, za katero bi lahko rekli, da je častna in dostojanstvena, a do konkretnih imen debata ni prišla.
Ob tem je Tomažič poudaril, da je današnji dogodek posledica tega, ker je kriza, kajti, »če bi vsi imeli dobre avte in službo, ne bi to nikogar zanimalo«. »Ne vem, zakaj govorimo toliko o letu 1991, saj ni tako pomembno. Španci in Grki niso imeli leta 1991, pa so v krizi. Gre za globalno krizo, ker se je kapitalizem izčrpal. Ampak rešitve so znane, težave bo treba reševati lokalno. Paralelno mednarodnemu sistemu bi lahko postavili svoj sistem lokalne blagovne menjave, kjer bi imel denar le svojo osnovno vlogo – menjalno sredstvo,« je predlagal. Sogovorniki so se tudi strinjali, da se morajo ljudje sami obrniti vase in začeti iskati rešitve pri sebi.