Vili Kovačič, predstavnik skupine na Facebooku Referendum državljanom, ki je pozvala k protestom, je pred DZ-jem izjavil, da so predlagane rešitve tako omejevalne, da bodo efektivno prinesle konec državljanskih referendumov. Tezo je podkrepil z dvema primeroma. Po njegovih izračunih mora biti na zavrnitvenem zakonu 400.000 ljudi proti, da se ta zavrne (25 odstotkov volilnega telesa). V prvem primeru bi bilo razmerje na referendumu 90 odstotkov ljudi proti, 10 za. Da bi bil zakon zavrnjen, bi morala biti volilna udeležba 28-odstotna. Če pa je - v drugem primeru - ravnotežje za in proti približno enako, je zahtevana udeležba 50-odstotna. "To je višja udeležba, kot je bila dosežena na predsedniških volitvah," je protestiral.

Vir zlorabljenja referendumov ni v ustavni ureditvi, pravi Kovačič, temveč v pomanjkljivi politični in pravni kulturi ter odprtosti za vpliv civilne družbe. Zato za Kovačiča spremembe niso smiselne, razen v delu, ki določa pravico, da lahko referendum predlagajo tudi poslanci in državni svetniki.

Teršek: To je grozljivo sporočilo
Ustavni pravnik Andraž Teršek pravi, da so kritike predloga ustavnih sprememb "popolnoma na mestu". Kot je dejal za MMC, gre za "še en predlog, ki jasno kaže ne samo na neposrečeno razumevanje ustavnih konceptov v slovenski dnevni politiki, ampak ponovno kot že tolikokrat pred tem odpira dejstvo, kako huda ustavnopravna ignoranca vlada v slovenski javni sferi".

Teršek opozarja na napačna konceptualna izhodišča pri predlaganih ustavnih spremembah, kjer se skriva tudi "ključ do tega, da se razume, zakaj so določbe ustavnega sodišča, ki zadevajo referendume, vse po vrsti konceptualno nevzdržne". Teršek pri tem izpostavlja predlagano prepoved referendumskega odločanja o človekovih pravicah.

"Od osamosvojitve naprej je jasno, da lahko preprečiš referendum, če bi odločanje na referendumu pomenilo protiustavno odločanje o človekovih pravicah. To je abeceda ustavnega prava. Kaj to pomeni, če 20 let po tem to abecedo izrecno zapišeš v ustavo. To pomeni, da storiš največjo možno neumnost in da si privoščiš največje nespoštovanje ustave, kar si ga lahko zamislimo. To je tako nazadnjaško, intelektualno tako skromno, da mene kot ustavnega pravnika to močno vznemirja. Zame so to bistvena sporočila. To je srednjeveško," je bil oster Teršek.

Breme na državi ali posamezniku?
Nasprotniki predlaganih sprememb v skupini Referendum državljanom opozarjajo tudi, da ni sprejemljivo "administrativno oviranje pristopa državljanov do referenduma - z overjanjem, ki bi ga moral zagotoviti na upravni enoti vsak podpisnik sam". Strinjajo se sicer s sedanjo številko 2.500 potrebnih podpisov za referendumsko pobudo, a dodajajo, da mora biti preverba identitete zgolj obremenitev zbiratelja, ne pa podpisnika. Podpisi naj bi se lahko preverjali sproti ali pa pred oddajo v DZ, pravijo. Da mora podpisnik svoj podpis tudi takoj overiti, razumejo kot "oviro za spontano in svobodno izražanje volje državljanov".

Iz postopka sprejemanja in preštevanja podpisov bi člani te skupine odstranili ministrstvo za notranje zadeve. Zbrani in overjeni podpisi bi se tako v DZ-ju sprejeli, prešteli, nato bi se razglasilo doseganje ali nedoseganje potrebnega števila podpisov.

Tudi Teršek zagovarja stališče, da mora država prevzeti breme preverjanja podpisov nase in takšnega zagotavljanja ne prelagati na posameznega državljana.

Kvorum na drugačen način
Skupina Referendum državljanom v zapisu na Facebooku, pod katerega je podpisan Vili Kovačič, nasprotuje tudi uvedbi kvoruma in instituta zavrnitvenega referenduma, ki je zanje le druga oblika uvajanja kvoruma. Omejitev, ki jo predvidevajo predlagane spremembe, ki jih bo obravnavala ustavna komisija DZ-ja, in sicer, da je za zavrnitev zakona na referendumu potrebno, da proti glasuje najmanj četrtina vseh volivcev, je za skupino "izjemno restriktivna".

Skupina poudarja, da "razvite zahodne države (razen Italije) kvoruma ne poznajo". Kvorum ali zavrnitveni referendum bi pomenil konec državljanskih referendumov v Sloveniji, pravijo, da "preprečitev zlorab pa tistih, ki imajo moč in vpliv na medije, s predlaganimi omejitvami ne bo dosežena". Dovolj omejevalen naj bi bil že zdaj veljaven pogoj za razpis referenduma, torej 40.000 overjenih podpisov, zbranih v 35 dneh.

"Naj uvedejo kvorum za parlamentarne volitve"
Kovačič je s podporniki poslancem predlagal: "Če že toliko vztrajajo pri kvorumih, naj jih uvedejo še za parlamentarne volitve." "Angažirajte ljudi, naj vas izvolijo. Dajte se še sami sebe omejiti," je pozval. Zavrnitveni referendum je namreč po njegovih besedah le obvod kvoruma, ta pa je za Kovačiča zelo problematičen. Spomnil je na referendum o pokrajinah iz leta 2008, kjer je "z določeno propagando" udeležba padla na 11 odstotkov. "Češ, naj to rešujejo politiki in stroka. Kar je sicer nekako samo po sebi umevno, ampak saj referendumi niso za to, da mi njim damo mandat, ampak zato, da ta mandat nadzorujemo in nepravilnosti popravljamo," je zatrdil.

Ustavni pravnik Teršek sicer pravi, da se mu uvedba nizkih kvorumov ne zdi problematična, in dodaja, da bi se dalo uvesti tudi različne kvorume, odvisno od pomena in usodnosti predmeta odločanja.

Milan Utroša iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je takole pojasnil njihovo razmišljanje o razlogih za spremembe: "Prvič. Cilj je, da preprečijo ljudjem odločati o najpomembnenjših vprašanjih v tej državi. Prepovedali bodo referendume o vprašanjih, ki pomenijo kakršne koli javnofinančne odhodke, kar pomeni tudi socialne pravice. Druga stvar. Če postavljajo kvorum 35-odstotne udeležbe za veljavnost referenduma - da, mi se bomo s tem strinjali, šele takrat, ko bodo postavili kvorum za njihovo udeležbo na njihovih volitvah za 35 odstotkov. Da bodo tudi oni enako legitimni kot ljudje, ko odločajo o zakonih na referendumu. Tretja stvar, ki je popolnoma nesprejemljiva za nas, je: dovolili so si zapisati v predlog sprememb ustave, da DZ ni vezan na izid referenduma, ki ga izglasujejo ljudje. To je norčevanje iz državljanov te države. Oni imajo možnost, da to popravijo. Upam, da nas bodo slišali."

Teršek je tako do predlaganih sprememb zelo kritičen. "Nesprejemljivo je, če se upiraš volji ljudi na ta način, da poskušaš izničiti neposredno demokracijo. To je nedopustno. Na drugi strani pa je res, da živimo v državi, kjer smo imeli mnoge referendume, ki jih ne bi smeli imeti, in kjer so se dogajale zlorabe instituta referenduma. Kako ubrati srednjo pot?" Odgovor po Terškovem mnenju leži v izrazih "politična odgovornost, politična kultura, pravno znanje in pravna kultura."