Pod Vršičem je potekala tradicionalna slovesnost v spomin na okoli 300 ujetih ruskih vojakov, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. S slavnostnim govorom se jim je poklonil predsednik Danilo Türk.

Današnja cesta "povezuje ljudi in jim omogoča, da uživajo v pogledih na te skrivnostne in lepe gore. Vendar ne pozabimo, pred devetimi desetletji je to bila cesta trpljenja in vojne, ki je bila ena največjih katastrof, kar jih je kadar koli v zgodovini povzročil človek. Soška fronta je bila ena najbolj brezupnih med številnimi frontami prve svetovne vojne. V spopadih na soški fronti je bilo ubitih okrog milijon vojakov. Milijoni takih tragedij so prizadeli milijone evropskih družin in Evropo v celoti, od Atlantika do Urala."
Neobetaven začetek 20. stoletja je utrl pot nadaljnjemu razvoju trenj med evropskimi narodi in državami, pravi Türk. "Posledice te vojne so zastrupile zavest evropskih narodov. Ustvarila je razmere, v katerih je sledila nepojmljiva militarizacija družbe. Uveljavil se kult nasilja in smrti. Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo na takšen ali drugačen način svoje korenine v 1. svetovni vojni. Vse to so bile posledice, ki so opredelile duhovni svet po vojni in pripravile razmere za nadaljnja uničevanja in za 2. svetovno vojno, in vse te posledice so zaznamovale Evropo in svet vse do današnjih dni. Ta spoznanja so v naših mislih ob današnji slovesnosti. Zavedati se moramo, kako dragocen je mednarodni mir, ki ga v Evropi uživamo sedaj, in kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru," pravi.

Učimo se iz zgodovine
Da preizkušenj ni zlepa konec, je spomnil na tragične dogodke preteklih dni, ki so pretresli Norveško in svet. "Zgroženi ob tej nepopisni tragediji smo se dolžni zamisliti nad tem, kam gre današnja Evropa. Vse instrumente demokracije in vse intelektualne in družbene potenciale moramo angažirati za ohranitev in krepitev naše svobode, človekovih pravic in miru. Za odprto in pravično družbo se moramo vsak dan znova boriti – s politično premišljenostjo in modrostjo, z vztrajnim prizadevanjem za človekove pravice in za spoštovanje načela nediskriminacije. Da pa bi uspeli, potrebujemo boljšo kakovost demokracije in bolj odločno politično vodenje, kot ga imamo v Evropi sedaj."
"Te politične naloge so zgodovinski preizkus zrelosti Evrope. Pojavljajo se v vseh državah. Prav v vsaki državi, tudi v Sloveniji, moramo najti dobre odgovore. V okviru Evropske unije pa moramo bolj kot doslej utrditi spoznanje, da je ta velika evropska družina tudi skupnost vrednot demokracije, etnične in kulturne enakopravnosti in solidarnosti ter da je sposobna zavračati rasizem – ta, stari evropski greh - v vseh njegovih sodobnih pojavnih oblikah. Zlasti pa Evropa ne sme dopuščati, da bi se rasizem in nestrpnost do tujcev prikradla v besede in ravnanja evropskih politikov," pravi predsednik.
V duhu povezovanja je podprl prizadevanja Ruske federacije pri vključevanju v mednarodne organizacije, predvsem Svetovno trgovinsko organizacijo. "V takem partnerstvu bomo vsi skupaj varnejši, ekonomsko močnejši in boljši v naši politični in splošni kulturi."

"Rusija in Slovenija vzdržujeta bogat dialog"
Predsednik ruske dume Boris Grizlov je v svojem nagovoru izrazil hvaležnost ruskega naroda prebivalcem in oblastem Kranjske Gore, ker skrbijo in ohranjajo "ta edinstveni spomenik." Poudaril je pomen sodelovanja med državama. "Naši državi vzdržujeta bogat dialog," pravi in dodaja, da je lahko sodelovanje med državama še bolj dinamično, predvsem na gospodarskem področju.

Izpostavil je tudi pomen konstruktivnega pristopa Slovenije k zagotavljanju energetske varnosti Evrope, kar se udejanja predvsem v sodelovanju pri projektu Južni tok.

Visoki obisk
Na slovesnosti so sodelovali številni visoki predstavniki Slovenije in Rusije. Poleg Grizlova in Türka so med drugim prišli še predsednik DZ-ja Pavel Gantar, ljubljanski nadškof, metropolit Anton Stres, delegacija Sveta federacije na čelu z Vladimirjem Kulakovom, enota ruskih gardistov, pomočnik ruskega obrambnega ministra Valerij Genadevič ter delegacija Ruske pravoslavne cerkve, ki jo vodi škof Kiril Stavropoljski in Nevinomijski. Ta je ob koncu slovesnosti opravil tudi krajši pravoslavni obred.

Kapelica, zgrajena leta 1916, je urejena v pravoslavnem slogu, s čimer je izražena vera umrlih vojakov, ki so pokopani ob kapelici. Spomenik na grobu krasi napis v ruščini "Sinovom Rusije". Koliko vojakov je umrlo pri gradnji ceste, natanko ni znano, domnevno pa se številka giblje od 170 do 300 ruskih in od 10 do 80 avstrijskih vojakov.