V spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem so po župnijah potekale slovesne procesije, po cerkvah po vsej državi pa so brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju. Bogoslužje cvetne nedelje v sebi strne najpomembnejše dogodke Jezusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

Na cvetno nedeljo se blagoslavlja v šope povezane vejice oljk in pomladanskega zelenja, ki so v naših krajih povezani s tradicijo izdelovanja butar. Zaradi kulturne in geografske pestrosti imamo Slovenci še posebej bogato in raznoliko tradicijo izdelovanja butar. Oljka, ki jo uporabljajo tudi v butarah, je simbol miru in sprave, zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje.

Blagoslovi zelenja pred cerkvami
Posebnost maš na cvetno nedeljo v Katoliški cerkvi je tako začetek obreda z blagoslovom zelenja pred cerkvijo, ki ga v procesiji med petjem slavilnih pesmi odnesejo v cerkev. Kot so pojasnili pri Slovenski škofovski konferenci, obredi cvetne nedelje izvirajo iz bogoslužnih navad jeruzalemske Cerkve, ki so poznane in opisane že v 4. stoletju.

V ljubljanski stolnici sv. Nikolaja je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik na dvorišču nadškofijske stavbe blagoslovil butarice, oljke in zelenje, nato pa vodil mašo. Prav tako je zelenje na škofijskem dvorišču blagoslovil novomeški škof Andrej Glavan, nato pa je sledila procesija v stolno cerkev sv. Nikolaja, kjer je bila maša, med katero je zbor prepeval pasijon.

Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je po blagoslovu zelenja vodil mašo v župnijski cerkvi Marije vnebovzete. Po blagoslovu oljk in zelenja pri Slomškovem spomeniku na Slomškovem trgu je celjski škof Stanislav Lipovšek vodil mašo v stolni cerkvi sv. Danijela. Prav tako je po blagoslovu zelenja mašo v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja vodil koprski škof Metod Pirih. Tudi mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek je mašo vodil po blagoslovu zelenja v stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je po blagoslovu zelenja vodil mašo v stolni cerkvi sv. Nikolaja.

Cvetno nedeljo praznujejo tudi evangeličani
Simbol zelenja, ki ga sicer ne blagoslavljajo, je za cvetno nedeljo značilen tudi v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem. Praznik je sicer priložnost za poglobljen razmislek o Kristusovi poti, ob prihodu v Jeruzalem so ga namreč nekateri slavili, nekateri pa zahtevali njegovo križanje, je povedal evangeličanski škof Geza Erniša. Erniša je bogoslužje vodil v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah.

Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Ta sicer za gregorijanskim koledarjem, ki je v uporabi pri nas, zaostaja 13 dni. Tako tudi pravoslavni verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji danes praznujejo cvetno nedeljo, paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković pa je vodil bogoslužje v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda.