Gantar se je z mandatarjem sešel prejšnji teden in veljal za potencialnega kandidata za ministrstvo za okolje in prostor. Do drugega razgovora, ki je bil predviden za ta teden, "žal ni prišlo".

Kot je pojasnil, se je v tem tednu sam pozanimal o problematiki na področju okolja. "Področje prostora bi še lahko vodil, na področju okolja, ki je bilo tudi kar nekaj časa zapostavljeno, pa imam premalo izkušenj. Prav je, da so na teh mestih ljudje, ki se na določeno stvar spoznajo dovolj dobro," je dejal Gantar, sicer tudi nekdanji župan Pirana.

Cerarju je hvaležen, ker je bil njegovo kandidaturo pripravljen sprejeti. Vnaprej se je odrekel tudi kakršnemu koli drugemu ministrskemu položaju. "Kar jaz poznam, je zdravstvo. V tem obdobju so sicer vsi resorji zahtevni, da bi se pa jaz zdaj šel nekega univerzalnega ministra, verjetno ne bi bilo na mestu."

Erjavec ponudil kandidatko
Prvak DeSUS-a je ob robu vrha zveze Nato v Walesu razkril, da je stranka Cerarju namesto Gantarja že ponudila novo kandidatko. Ta bo z mandatarjem najprej opravila pogovor, in če bo uspešen, bo DeSUS razkril tudi njeno ime.

Okolje in prostor DeSUS-u
Vodje SMC, DeSUS in SD so koalicijski sporazum, v katerega so zapisali tudi razdelitev resorjev po strankah, parafirali v sredo. Po trenutnem sporazumu stranki DeSUS-u pripadajo štirje resorji, poleg ministrstva za okolje in prostor še ministrstvi za kulturo in zunanje zadeve ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Gantar predvideva, da bo razdelitev resorjev ostala taka, kot je določena v parafiranem besedilu sporazuma. A vendarle v tem trenutku, kot pravi, težko reče, ali bodo v DeSUS-u za vodenje ministrstva za okolje in prostor iskali drugega kandidata ali bo dogovor kaj drugačen.

Težava z ministrstvom za kulturo
V stranki imajo sicer, kot je medijem že v sredo priznal Karl Erjavec, "problem glede ministra za kulturo". Strankina kandidatka Julijana Bizjak Mlakar je namreč deležna kritik iz vrst nekaterih društev kulturnikov. In čeprav po Erjavčevih informacijah te kritike "niso več tako ostre", bo še stvar pogajanj, ali bodo v stranki vztrajali pri njeni kandidaturi ali ne.

Erjavec še naprej zunanji minister
Tako je za zdaj jasno le to, da bo iz kvote DeSUS-a na čelu zunanjega ministrstva skoraj zagotovo ostal Erjavec, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi vodil dozdajšnji minister brez resorja Gorazd Žmavc.

Imena dokončnih ministrskih kandidatov bodo znana predvidoma v ponedeljek, ko je predviden tudi uradni podpis koalicijskega sporazuma.
Z Možino o zdravstvu
Cerar se je neuradno sešel s predsednikom Zdravniške zbornice Slovenije, Andrejem Možino, skupaj s še nekaj drugimi zdravniki. Ne kot s potencialnim kandidatom, temveč je od njega želel pojasnila o stanju v zdravstvenem sistemu; pa tudi o Možinovem mnenju, kdo bi se z njimi kot minister lahko spopadel.
Možina mu jih je tudi predlagal, a v izjavi za medije njihovih imen ni razkril. Dejal je le, da niso iz zdravniških vrst in da po njegovi oceni od tam tudi ne bi smeli prihajati. S Cerarjem sta delila mnenje, da bi ministru za zdravje preveliko znanje o slovenskem zdravstvenem sistemu utegnilo celo škoditi.
Po Možinovem mnenju je tako veliko pomembnejše to, da bo novi minister imel pogled čez mejo, kako zdravstvo funkcionira v evropskem prostoru in da si bo znal pridobiti zaupanje slovenske javnosti glede nujnosti sprememb. Si pa Možina težko predstavlja spremembe v zdravstvu brez sodelovanja zdravnikov, tako da so tudi tej vladi pripravljeni pomagati.

Možina: Koalicijski sporazum je slab
Za koalicijski sporazum pa je ocenil, da ni dober in da je slaba podlaga za spremembe, kar bi po njegovem mnenju lahko predstavljalo kar veliko težavo za novega ministra. "Na neki način smo vsi prisotni (na sestanku s Cerarjem, op. a.) delili to mnenje," je dejal, a dodal, da so določene spremembe mogoče v vsakršnem sporazumu.

Glede napovedi v koalicijskem sporazumu o razbremenitvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tistih stroškov, ki ne spadajo v obvezno zdravstveno zavarovanje (to so stroški za specializacije, terciar itd.), pa Možina pravi, da bi bilo to usodno za slovensko zdravstvo, zato tega ne bodo dovolili. Glede na to, da bi bili ti stroški preneseni na pleča državnega proračuna, bi se verjetno krčili, s čimer bi po Možinovem mnenju tako "žrtvovali mlade kolege", kot tudi ne bi več mogli slediti razvoju medicine.