Evropsko javno tožilstvo je začelo delovati junija letos. Njegov namen je preiskovati in preganjati kazniva dejanja zoper interese Evropske unije.

Institucije, organi Evropske unije in pristojni organi 22 držav članic EU-ja morajo evropskemu javnemu tožilstvu (EJT) poročati o vsakem kaznivem dejanju, ki vpliva na proračun Evropske unije.

EJT-ju se je pridružila tudi Slovenija, a svojih delegiranih tožilcev še ni imenovala. "Dejstvo, da država članica moti delovanje evropske pravosodne institucije, je zelo nevaren presedan," je po poročanju medija The Telegraph dejala prva evropska glavna tožilka, Romunka Laura Codruța Kövesi. Zdaj ima Evropska unija luknjo v pregonu kaznivih dejanj zoper evropski proračun, je zatrdila; EJT mora delati, kot da Slovenije sploh ne pokriva. "Kako naj v taki situaciji Slovenija zagotovi primeren in popoln nadzor nad organi, ki upravljajo in nadzorujejo sredstva Evropske unije? Kako lahko Slovenija zagotovi učinkovit pravosodni odgovor na vse zaznane nepravilnosti? Je proračun Evropske unije primerno zaščiten," je članom evropskega parlamentarnega odbora za nadzor proračuna dejala Codruța Kövesi.

Sorodna novica Evropski komisar za pravosodje v dveh tednih pričakuje odločitev glede tožilcev

Pred predstavitvijo poročila Kövesijeve so v parlamentarnem odboru povedali, da so na razpravo povabili tudi slovenskega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, ki da je povabilo zavrnil zaradi natrpanega urnika.

Ukrepa lahko Evropska komisija, ki pa čaka na odločitev slovenskega upravnega sodišča o tožbi tožilcev Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja zaradi sklepa vlade, da se razveljavi postopek njunega imenovanja za evropska delegirana tožilca in ponovi razpis, je pretekli petek povedal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Ta odločitev se pričakuje kmalu.

Najverjetnejša možnost ukrepanja komisije v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji je sicer sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki se lahko konča na Sodišču EU-ja.

Brezigar: Neimenovanje tožilcev otežuje delo

Za TV Slovenija je delo Evropskega javnega tožilstva opisal evropski tožilec Jaka Brezigar, ki je na tem tožilstvu član kolegija evropskega tožilstva. Kot je pojasnil, neimenovanje tožilcev iz Slovenije "otežuje delo": "Ne moremo biti učinkoviti v Sloveniji brez delegiranih tožilcev, delegirani tožilci so namreč ključni pri operativnem delu našega tožilstva."

Tožilstvo je iz vseh držav doslej prejelo že skoraj 2000 kazenskih prijav, tudi iz Slovenije: "Lahko pa potrdim, da smo tudi iz Slovenije že dobili primere. Zadeva je taka, da smo se morali v naših notranjih procesih prilagoditi na dejstvo, da nimamo evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji in smo morali najprej pripraviti, nato pa sprejeti spremembe poslovnika, da lahko zdaj tudi evropski tožilec, ki nima evropskih delegiranih tožilcev na voljo, prevzame tiste izjemne primere, v katerih je to sploh mogoče. Poudarjam, to so izjemni primeri."

Največ prijav na tožilstvu je s področja gospodarskega kriminala: "Kar presenetljivo veliko je primerov korupcije, korupcijskih dejanj, torej jemanja in sprejemanja podkupnine v povezavi z dodelitvijo evropskih sredstev," je pojasnil Brezigar in dodal: "Velikokrat opažamo tudi povezavo s pranjem denarja in s hudodelskimi združbami torej z organiziranim kriminalom."

Uvedenih je bilo 350 preiskav, kmalu pričakujejo tudi prve obtožnice. Kot je še razložil Brezigar, so škodo samo v teh 350 preiskavah ocenili na skoraj 4,5 milijarde evrov: "To je škoda, ki se tiče samo evropskega proračuna."