Srpčičeva, vodja Oddelka za lesne konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo, je pojasnila, da sta v zadnjih neurjih nastala dva tipa škode. Prvi tip je povzročil veter na ostrešjih, drugega pa toča na kritinah.

Najprej je opozoril na razliko med ostrešjem in kritino. Ostrešje je namreč celotna strešna konstrukcija, ki je lahko lesena, kovinska ali betonska. Nazadnje je bilo največ poškodb na lesnih konstrukcijah. Kritina je le vrhnji del strehe. Strešne kritine so lahko betonske, opečne, kovinske oziroma kovinski paneli.

Poškodb zaradi toče se (še) ne da zmanjšati
Nadaljeval je, da bi poškodbe zaradi vetra lahko zmanjšali, poškodb zaradi toče pa ta trenutek še ne. Zrna toče so bila namreč zelo velika, tako da so pozvročila škodo na vseh tipih kritin, najmanj na kovinskih.

Na vseh tipih kritin izvajajo preiskave, a nobene takšne, ki bi ugotavljala odpornost proti udarcem toče. Takšna preiskava za zdaj še ni obvezna. Na zavodu so sicer naredili napravo, ki to preiskuša, pri čemer so ugotovili, da kritine takšnih udarcev ne prenesejo.

Povprašali smo tudi, kako je lahko šolam pred kratkim dvignilo kovinske panele. Srpčičeva pojasnjuje, da je bila v tem primeru kritina kakovostna, problematična pa je bila njena pritrditev na ostrešje. Običajno so ti paneli pritrjeni z manjšim številom kovinskih sredstev.

Namesto žičnikov naj bodo vijaki
Stare šole so imele manjše krovne elemente na manjših razdaljah, zdaj pa so letve, na katere je pritrjena kritina, postavljene na večjih razdaljah, tudi od 1,5 do 2 metra. Zaradi manjšega števila letev mora biti pritrditev na špirovec ustrezno močnejša, prav tako pa ne sme biti izvedene z žičniki, temveč z vijaki.

Pravila so, a jih nihče ne upošteva A tega nihče ne izračuna, čeprav bi se takoj pokazale pomanjkljivosti. Vedno se namreč izračuna samo dimenzioniranje elementov, ne pa tudi njihovo stikanje in pritrjevanje.

Največ poškodb je nastalo zato, ker se meri le pritrditve z navpično obremenitvijo zaradi snega, torej od zgoraj navzdol, zaradi česar so strehe v krajih z veliko snega bolj navpične, na Primorskem pa položnejše. A veter na streho deluje od spodaj oziroma od strani.

Na Primorskem navajeni na močnejši veter kot na Štajerskem
V Sloveniji imamo izdelano nacionalno karto vetrov, ki ima večje vrednosti v Primorju, malo manjše pod Karavankami, v ostali Sloveniji pa še manjše. A kot rečeno, tega nihče ne računa, zato se izvaja po pravilih dobre gradbene prakse.

Strehe na Primorskem so bile že sedaj bolje izvedene kot na Štajerskem, tako da so lahko zdržale večje sunke vetra. Glavni problem je v izvedbi. "Če bi imeli dobre projekte, kjer bi bilo to ustrezno računano, in potem izvedeno po istem projektu, do tega ne bi prihajalo. A na žalost si ljudje, namesto da bi izbrali dobrega mojstra in sposobnega izvajalca, delajo to v lastni režiji," poudarja Srpčičeva.

Vsi naj preverijo pritrditev ostrešja
Zato tistim, ki že imajo hišo, priporoča, naj preverijo, kako je ostrešje pritrjeno: ali so lege sidrane v vence, či jih sploh imajo, kako so špirovci pritrjeni v lege in predvsem - če imajo kovinske panele - kako so letve pritrjene na špirovce. Slednje bi svetovala predvsem uporabnikom šolskih objektov.