Na delovnem obisku v Sloveniji je hrvaški premier Andrej Plenković. V ospredju pogovorov s predsednikom vlade Robertom Golobom na Brdu pri Kranju so bila vprašanja energetike, migracij in gospodarskega sodelovanja med državama.

Kot je poročal Radio Slovenija, so pogovori s premierjem Robertom Golobom in delovno kosilo, na katerem sta bila tudi zunanja ministra Tanja Fajon in Goran Grlič Radman, trajali dlje od načrtovanega.

Po besedah premierja Goloba so se lotili tistih zadev, ki bi jih lahko nadgradili na njegovem uradnem obisku v Zagrebu, to pa je predvsem na področju energetike, kjer bi državi vendarle lahko podpisali solidarnostni sporazum:

"Izpolnjeni so vsi pogoji in usklajeni teksti za to, da lahko ob prvi priložnosti podpišemo sporazum o solidarnosti med obema državama na področju energetike, predvsem plinskih povezav," je na novinarski konferenci po delovnem srečanju na Brdu pri Kranju povedal Golob.

Sporazum bi lahko podpisali ob skorajšnjem uradnem obisku slovenskega premierja v Zagrebu, je dodal Plenković.

Kaj prinaša solidarnostni sporazum?

Podpis sporazuma predstavlja zadnje sredstvo za zagotovitev oskrbe zaščitenih odjemalcev v primeru krize z dobavo plina in je bil predviden že konec lanskega leta. Urejal bo podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU-ja za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem. Ta se lahko aktivira kot zadnja možnost, potem ko država izvede vse mogoče ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno. Podoben sporazum je Slovenija že sklenila z Italijo.

Širitev plinskega terminala

Premierja sta se pogovarjala tudi o širitvi terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk. Ena od možnosti je, da bi terminal postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU-ju, tako bi lahko za širitev pridobili tudi evropska sredstva.

Hkrati bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav Krka z BiH-om, Madžarsko in Slovenijo ter naprej z Avstrijo in Bavarsko v Nemčiji.

Golob je dejal, da bi bilo treba proučiti, kakšne so potrebe kupcev plina, med drugim iz Slovenije, Avstrije in Nemčije, in kakšne bi bile potrebne prenosne zmogljivosti.

Hrvaška projekt povečanja zmogljivosti terminala – po trenutnih načrtih je predvideno povečanje z 2,9 na 6,1 milijarde kubičnih metrov plina letno – že izvaja.

Po Plenkovićevih besedah ga je z multilateralno pobudo mogoče spremeniti v evropski projekt, pri čemer pa je treba povečati prenosne zmogljivosti in zagotoviti odjemalce plina. Vse hrvaške potrebe namreč ne presegajo 2,8 milijarde kubičnih metrov plina letno, je dejal hrvaški premier.

Skupna naložba v NEK 2?

Sodelovanje glede Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je zgledno, na obeh straneh tudi obstaja interes za izgradnjo drugega bloka elektrarne, je povedal Golob. Po njegovem mnenju je na področju jedrskih tehnologij glavna tema to, ali bo EU-ju uspelo to tehnologijo uvrstiti med čiste tehnologije in tudi zagotoviti sredstva za njen razvoj. "Ko bodo te rešitve znane, se bodo tudi vrata za konkreten projekt v Krškem bistveno bolj na široko odprla," meni Golob.

Premierja sta govorila tudi o sodelovanju na gospodarskem področju. Plenković je poudaril velik pomen partnerstva na področju gospodarstva, med drugim v turizmu – Slovenci so bili lani z 1,57 milijona turističnih prihodov za Nemci drugi najštevilčnejši gosti na Hrvaškem. Golob pa je poudaril dogovor o sodelovanju pri vzpostavitvi mehanizma za povrnitev upravičenih stroškov dobaviteljem energentov zaradi regulacije cen v obeh državah.

Pogovori tudi o težavah ribičev

Arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, ni bila napovedana tema pogovorov, vendar je Hrvaška, kot je poročal Radio Slovenija, izpostavila položaj ribičev, ki še vedno prejemajo kazni.

Premier Plenković je dejal da želijo predlagati džentelmensko rešitev za omenjeno težavo. Poudaril je, da odličen dialog med državama poteka tudi v času premierja Goloba.

Golob je dejal, da za Slovenijo arbitraža ostaja dejstvo, od katerega ne odstopa. Približno 20 slovenskih ribičev, ki jih je Hrvaška kaznovala zaradi ribolova na po njenem prepričanju hrvaški strani meje v Piranskem zalivu, je vložilo tožbe proti Hrvaški na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Slovenska država se ne želi vpletati, saj postopek pred sodiščem poteka med civilnimi osebami in državo.

"Ne vidimo velikih možnosti za uspeh te tožbe," je dejal Plenković. "Želimo pa predlagati rešitev, ki bi na pragmatičen način slovenske in hrvaške ribiče razbremenila kazni," je povedal in dodal, da to sicer trenutno krijeta obe državi.

Skupne patrulje na meji z BiH-om?

Predsednika vlad sta govorila tudi o tem, kako bi Hrvaška, Slovenija in Italija zagotovile skupen nadzor nad koridorji, po katerih nezakoniti prebežniki prehajajo prek Hrvaške in Slovenije v Italijo. Vsi namreč želijo naprej v Italijo.

"Naš predlog ne gre v varovanje meje. Varovanje meje je v pristojnosti Hrvaške in ne predlagamo okrepitev varovanja meje," je poudaril Golob. Slovenija po njegovih besedah predlaga, da bi tristransko, skupaj z državo, ki je destinacija – v tem primeru Italija – vzpostavili koridor od meje do ciljne države, ta bo omogočal pregled stanja.

Slovenski premier je še povedal, da imata Slovenija in Hrvaška kot tranzitni državi enak interes, večina prebežnikov pa je po njegovih besedah namenjena v Italijo. "Zato je pomembno, da preventivno delujemo z državo destinacijo znotraj okvira EU-ja, ki nadzira izvor in tranzit migrantov," je dodal. Pogovori o rešitvah potekajo, Golob pa verjame, da bi jih lahko našli kmalu.

Plenković je dejal, da ima Hrvaška na zunanji schengenski meji 6700 policistov, ki varujejo mejo pred nezakonitimi migracijami. Po njegovih besedah je Hrvaška pripravljena podpisati sporazum o policijskem sodelovanju in upa, da bo za to vse pripravljeno do obiska Goloba na Hrvaškem.

Ena od tem današnjega srečanja je bil tudi Zahodni Balkan. Slovenija in Hrvaška po besedah Plenkovića podpirata širitev EU-ja na to območje in tudi reformne procese v državah Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU.

Tudi glede Ukrajine imata državi zelo podobna stališča, je dejal Plenković. Slovenski premier je ob tem omenil, da bi morda lahko s hrvaškim premierjem skupaj obiskala Kijev. Po neuradnih informacijah naj bi slovenski premier Ukrajino obiskal v kratkem.