Foto: Državni zbor
Foto: Državni zbor

Na zadnji redni seji letos je še pred poslanskimi vprašanji DZ na lastno pobudo nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je napovedala že kmalu po nastopu mandata, namerava to storiti ob vsakem koncu leta.

Skladno z običajnim potekom rednih plenarnih zasedanj so sledila poslanska vprašanja predsedniku vlade Robertu Golobu. Poslanec opozicijske stranke SDS-a Rado Gladek je zastavil vprašanje o rušenju temeljev pravne države. "Vladate z odloki, večino zakonov pa vlagate po hitrem postopku in tako onemogočate strokovno in javno razpravo. Hkrati ne spoštujete ustavnih postopkov, postopke, ki jih neodvisne inštitucije uvedejo proti vam, označujete kot farso, izogibate se pričanjem pred preiskovalnimi komisijami, ki so tako ali tako ugrabljene od Gibanja Svoboda in v posmeh vsem državljanom in pravnemu redu naše države," je dejal in premierja vprašal, kdaj bo na odgovornost poklical "ministre in ministrice, ki evidentno kršijo zakonodajo". Pri tem je poudaril predvsem netransparentno porabo javnega denarja in Goloba vprašal, zakaj še pred interpelacijo v sredo ne zahteva odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča. Premierju je v sklopu vprašanja očital tudi, da vlada ni izpolnila nobene predvolilne obljube, "razen revanšizma nad drugače mislečimi".

Sorodna novica Nataša Pirc Musar: Zaničevanja pravosodnega sistema ne bi smeli dopuščati

Golob je v odgovoru dejal, da se človek v dvorani parlamenta "včasih res počuti, da realnost zapusti marsikoga, ko vstopi vanjo". Dejal je, da se o spoštovanju pravnega reda zadnje tedne veliko govori predvsem na shodih pred sodiščem v Celju, kjer v zadevi Trenta poteka sojenje Janezu Janši. Dodal je, da je aktualna koalicija dobila glasove ljudi tudi zato, da da vrne "normalno življenje v Slovenijo". "Danes jemljemo to kot nekaj samoumevnega, dokler si pač ne ogledamo shodov v Celju," je dodal. "Takrat se spomnimo, da v resnici vse to, kar se danes govori, ena čisto navadna laž in sprenevedanje – če kdo ruši pravno državo, če kdo poimensko poziva dobesedno k linču sodnikov in sodnic, je to izključno samo ena stranka, in ta stranka nima prav nobene pravice, da se kadar koli sklicuje na tisto, kar sama aktivno in javno ruši vsak dan," je odgovoril poslancu SDS-a.

Golob odgovarjal na poslanska vprašanja

Iz NSi-ja očitki o razgradnji nadzornih državnih organov

Poslanka opozicijske stranke NSi Vida Čadonič Špelič je premierja povprašala o "nespoštovanju državnih institucij". Spomnila je, da vsak premier po zakonu "vodi vlado in da tudi odgovarja za njeno delo". "Zato vas sprašujem, kaj ste delali več kot dve leti, da ste nekatere državne organe, predvsem nadzorne, razgradili in so postali nevarni sebi in državljanom in državljankam," je vprašala Goloba. Vprašala ga je tudi, ali je po tem, ko je tri mesece po nastopu mandata preselil svojo varnostno službo, in opozorilih, da iz policije odtekajo podatki, storil kar koli, da bi izboljšal to področje.

Sorodna novica Poklukar: Center za varovanje potrebuje temeljito spremembo in odredil sem celostno reorganizacijo

Golob je odgovoril, da opozorilom o tem, da iz varnostne službe "zaradi politizacije v prejšnjem mandatu" odtekajo informacije, sprva ni verjel. "Dokler me ni na prvi službeni poti nekdo počakal v Bruslju pred hotelom in slikal mojega mladoletnega sina," je dodal. Poudaril je, da je njegov sin v času obiska hotel zapustil samo enkrat in točno takrat ga je nekdo počakal in fotografiral. "Ne verjamete v pravno državo, verjamete pa v naključja. Jaz pa ne. Verjamem v pravno državo in da naključji ni," je dodal in poudaril, da mu je takrat postalo jasno, da informacijska varnost ne odraža želenega stanja. Pojasnil je, da je delo varnostne službe reorganiziral zato, da se ne bi vtikal v delo policije.

"Verjamem, da je ena od velikih bolečin marsikoga v tej državi to, da informacije iz moje varnostne službe ne odtekajo nikamor," je ocenil. Dejal je, da je takrat sicer ukrepal tako, da se je pogovoril s takratno notranjo ministrico, a si je zato "pridelal kazensko ovadbo in postopek pred KPK-jem zaradi korupcije". "Po tistem se ne vtikam in ne sprašujem niti ministra, ker je to njegova naloga," je poudaril. Dodal je, da je z delom policije na splošno danes zadovoljen in da bo tudi s pomočjo ukrepov, ki jih je predstavil notranji minister Boštjan Poklukar, tudi v tistih službah, "kjer še vedno stvari ne delujejo, prišlo na podlagi reorganizacije do izboljšanja tako varnosti kot učinkovitosti delovanja".

Golob: Rast pokojnin bistveno prehiteva rast življenjskih stroškov

Vprašanje poslanke SDS-a Alenke Helbl je bilo povezano s socialnim in gmotnim položajem upokojencev. "Mnogi ljudje prazničnih dni ne bodo doživljali kot nekaj toplega, veselega in kot brezskrben čas in med njimi je največ upokojencev – kar krepko čez 300 tisoč jih ima pokojnino nižjo, kot je prag revščine, ki znaša 903 evre," je opozorila. Golob bi lahko to, da mu je za te ljudi mar, po navedbah poslanke lahko pokazal tako, da bi vlada upokojencem izplačala božičnico. "Upokojenci so lani poleg letnega dodatka prejeli tudi enkratni zimski dodatek, in sicer decembra 2023. Ta je znašal od 58 do 182 evrov," je spomnila in dodala, da je marsikdo računal, da bo podoben dodatek prejel tudi letos oz. da bo ostal stalen, kar so skušali doseči tudi v poslanski skupini SDS. Premierja je ob tem vprašala, zakaj letos v proračunu ni denarja za letošnjo božičnico za upokojence.

"Skrb za starejšo generacijo je ena od ključnih skrbi te vlade," je v odgovoru poudaril Golob. Spomnil je, da se pripravlja pokojninska reforma in dodal, da vlada od "prvega dne skrbi za to, da se gmotni položaj ne sme poslabšati." Dejal da se je inflacija od začetka mandata vlade z več kot 10 odstotkov znižala na manj kot 2 odstotka. "V tem času smo minimalno zajamčeno pokojnino dvignili za sto evrov," je dejal in poudaril, da se to na računih upokojencev pozna vsak mesec. Dodal je, da je bil letos tudi dvig pokojnin rekorden – 8,8-odstoten. "Že danes vemo, da bo dvig pokojnin v prihodnjih mesecih tudi bistveno višji od inflacije, višji bo od 4 odstotkov" je poudaril. "Ker rast pokojnin bistveno prehiteva rast življenjskih stroškov v tem letu in tudi v prihodnjem letu, je vlada ocenila, da zimski letni dodatek v tem trenutku ni potreben," je pojasnil. Dejal je še, da je bil pod drugo Janševo vlado leta 2012 sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je upokojencem znižal odmerni odstotek in s tem "znižal pokojnine do smrti". "To je to, kar vi znate, ko skrbite za upokojence," je očital opozicijski stranki SDS. Dodal je, da božičnic za upokojence v času SDS-a ni bilo nikoli.

Helbl je Golobu v odgovoru dejala, da znova ne zmore "brez valjenja krivde na druge". "Ko nastopijo težave, se pa lotite reform, ki pa so drage in neučinkovite," je dejala poslanka SDS-a in opozorila, da kljub napovedim premierja prihodnost za upokojence "ni rožnata". Dodala je še, da rekordna uskladitev pokojnin ni noben dosežek, ampak zakonska obveza.

Poslanka Svobode Andreja Živic pa je premierju zastavila vprašanje o pomoči družinam otrok s posebnimi potrebami pri negi, varstvu, vsakdanjih opravilih in aktivnostih in podpori družinam otrok z redkimi genskimi boleznimi.

V tem tednu tudi imenovanje ministrice in interpelacija finančnega ministra

Tudi nadaljnji dnevni red redne seje napoveduje pestro parlamentarno dinamiko tega tedna. Poslance čakajo glasovanje o predlogu za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, imenovanje Ksenije Klampfer na čelo ministrstva za digitalno preobrazbo ter interpelacija o delu in odgovornosti ministra za finance Klemna Boštjančiča.