Na podnebno krizo se moramo pripraviti z ustrezno zakonodajo, ki bo omogočala, da po naravnih nesrečah učinkovito pomagamo tako ljudem kot lokalnim oblastem, ki skrbijo za infrastrukturo, je na novinarski konferenci po sestanku s pristojnimi za odpravljanje posledic vremenskih nevšečnosti v uvodu dejal premier Robert Golob.

"Na podlagi dela medresorske skupine smo prišli do rešitev, ki jih bomo vgradili v novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, in to zelo hitro. Namen je, da bodo, potem ko bodo zakonske spremembe sprejete, upravičenci že letos dobili del sredstev za nujne ukrepe," je pojasnil premier in dodal, da gredo nujni ukrepi v dve smeri, in sicer sodelovanja z lokalnimi skupnostmi – občinami, saj omogočajo t. i. predhodni sanacijski načrt in predhodno oceno stroškov ukrepov.

Kot ključna ukrepa je poudaril predhodni sanacijski načrt in delno oceno stroškov za nujne ukrepe. Na podlagi predhodnega sanacijskega načrta bodo občine upravičene do 20-odstotnega vnaprejšnjega plačila za nujne ukrepe, delna ocena stroškov pa bo omogočila ukrepanje še pred pripravo celovite ocene škode. "Da ne bomo čakali, da vse ocenimo naenkrat, ampak da gremo dejansko takoj, ko imamo podatke o oceni stroškov na posameznih področjih, z ukrepi naprej," je poudaril Golob.

Druga smer, v katero gredo hitri nujni ukrepi, pa je na področju kmetijstva. "Vsi pridelovalci, ki bodo imeli 100-odstotno poškodovan pridelek, bodo upravičeni do hitrih povrnitev škod," je navedel Golob in dodal, da bodo sredstva na voljo še letos.

"Če smo se kaj naučili iz odziva na naravne nesreče v preteklem letu, je to, da ljudje žal na povrnitev stroškov čakajo zelo dolgo, zdaj želimo s spremembo zakonodaje in znotraj evropskega okvira, ki je precej jasen na tem področju, za tiste ukrepe, kjer je to dovoljeno, pospešiti postopke, da bomo odzivnost merili v mesecih, in ne več letih," je sklenil Golob in dodal, da na vladi verjamejo, da "kdor hitro da, dvakrat da".

Združenje občin Slovenije je v petek predlagalo tudi preusmeritev sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva. Kot je dejal Golob, o tem tokrat niso govorili, saj v tem primeru ne gre za rešitve, ki bi omogočile hitro ukrepanje. "Načrt za okrevanje in odpornost je časovna dimenzija do leta 2026 in karkoli bi tam počeli, bi ta denar prišel do ljudi mogoče še počasneje od dosedanjih zakonskih rešitev, to pomeni v roku leta, dveh, treh," je dejal.

Šestan: Spremembe gredo v pravo smer

Glede neurij, ki so državo zajela 12. in 13. julija, je uprava za zaščito in reševanje občinam izdala sklep, s katerim jih poziva k predložitvi ocene škode. Ocene bo pregledala državna komisija in pripravila gradivo za vlado, je tokrat pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan.

Glede neurij iz prejšnjega tedna pa bodo občine po njegovih besedah poziv za poročanje o intervencijskih stroških prejele danes (ponedeljek). Povrnjeni bodo zelo hitro, je napovedal. "Gre za stroške, ki jih imajo intervencijske enote in občine na terenu za tiste res intervencijske stvari. Tu mislim na folijo za prekrivanje, material, hrano, pijačo, gorivo, stroške odpravljanja okvar in podobno," je pojasnil.

Predlagane spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč gredo po njegovih ocenah v pravo smer. "Mislim, da bomo res hitro naredili spremembo, da bo vsaj nekaj sredstev hitro na voljo oškodovancem, da bodo čim prej začeli nujno odpravljati posledice," je dejal.

Sestanek pri premierju Golobu

Pristojni za sanacijo posledic nedavnih ujm po državi so se sestali s premierjem Robertom Golobom in mu predstavili predloge za izboljšanje ukrepov za čim hitrejšo izvedbo nujnih sanacijskih del.

Predloge izboljšanja ukrepov so pripravili na petkovem sestanku ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana z državnim sekretarjem na ministrstvu za obrambo Rudijem Medvedom, v. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leonom Behinom, poveljnikom civilne zaščite Šestanom in predstavnikom kmetijskega ministrstva Mihaelom Aličem, so za STA pojasnili na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Neurja s točo, nalivi in vetrolomom, ki so Slovenijo pretekli teden in že teden pred tem prizadela večkrat, so hude posledice pustila v številnih krajih. Škoda je velika tudi v gozdovih; samo v državnih gozdovih je po prvih ocenah poškodovanih najmanj 150.000 kubičnih metrov lesne mase, kar pomeni več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih. Neurja so terjala tudi človeški davek. Že spomladansko deževje je veliko škodo povzročilo na severu in vzhodu države.

Združenje občin Slovenije je v petek predlagalo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in zagotovitev dodatnih sredstev v okviru sklada za podnebne spremembe. Obenem je pozvalo k preusmeritvi sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost na področje civilne zaščite in gasilstva.

Šarec ponovno obiskal Vojnik

Obrambni minister Marjan Šarec je vnovič obiskal z neurjem prizadeto Občino Vojnik. Slovenska vojska za zdaj ostaja v Vojniku in še naprej odstranjuje posledice neurja iz prejšnjih dni. Nujno je zagotoviti prevoznost cest, je dejal.

Šarec se je ustavil tudi v Slovenj Gradcu, Kotljah in Črni na Koroškem. Napovedal je, da v Črno na Koroškem iz Novega mesta prihaja 20-tonski bager za odstranitev zemljine, ki je posledica plazu.

Dejal je, da bodo prizadetim občinam izplačali intervencijske stroške, ki so nastali po neurju. Meni tudi, da bi ministrstvo za naravne vire in prostor moralo spremeniti zakonodajo za čim hitrejšo sanacijo z neurjem prizadetih območij.

Vojniški župan Branko Petre je za STA dejal, da še vedno na terenu odstranjujejo posledice neurij. Veseli ga, da so deležni pomoči Slovenske vojske, gasilcev in civilne zaščite.
V soboto so imeli na terenu 120 gasilcev iz 30 prostovoljnih gasilskih društev. Petre je povedal, da jih čaka še sanacija poškodovanih objektov, doslej pa so jih našteli 250.

Uničene ceste in javne poti

Veliko občinskih cest in javnih poti je voda uničila. "Pred 14 dnevi smo namenu predali cesto z novim asfaltom na Frankolovem, zdaj pa je neurje uničilo 130 metrov te ceste. Škoda bo večmilijonska, intervencijski stroški pa bodo znašali od 200.000 evrov do pol milijona evrov," je še dejal Petre.

Podjetje Vodovod-kanalizacija iz Celja je v nedeljo obvestilo uporabnike pitne vode, oskrbovane iz vodovodnega sistema Celje, na celotnem območju občin Celje, Štore in Vojnik, da je vodo za pitje in pripravo hrane treba predhodno prekuhavati.

Zaradi intenzivnih padavin je namreč povečana motnost vodnih virov v Vitanju in zaradi prekinitve oskrbe z električno energijo je izpadel vodni vir Toplica na Frankolovem.
V Črni na Koroškem danes prav tako še naprej odstranjujejo posledice neurja. Tudi tej občini so na pomoč priskočili slovenski vojaki, ki bodo odstranili tri plazove.

Tudi črnjanska županja Romana Lesjak je za STA škodo po neurju ocenila na več milijonov evrov. V Črni na Koroškem je bilo v neurju prizadetih okoli 10 stanovanjskih objektov, v katerih stanuje tudi po več družin.