Ministrice in ministri so skladno z običajno prakso na vprašanja poslank in poslancev odgovarjali že ob začetku rednega plenarnega zasedanja. Ker je bil premier Robert Golob takrat zaradi delovnega obiska v New Yorku v okviru predsedovanja Slovenije Varnostnemu svetu ZN-a, je na poslanska vprašanja odgovarjal ob koncu redne septembrske seje DZ-ja.
Prvo vprašanje je predsedniku vlade zastavila opozicijska poslanka Vida Čadonič Špelič, ki je vprašala, kdaj in kako bo vlada začela reševati problematiko naraščanja nasilja na JV države. Dejala je, da nasilje v šolah, nad večinskim prebivalstvom, pa tudi nad policijo in redarji "žal v največji meri povzročajo Romi". Poudarila je, da so Romi ob tem "dejansko žrtve napačne socialne, kaznovalne in seveda delovnopravne zakonodaje".
"Varnostna problematika v tem delu Slovenije je namreč posledica, in ne vzrok te tematike. Razraščajo se, in o tem zadnjem času poročajo mediji, kraje, nasilja, zlorabe mladoletnih otrok za kazniva dejanja, prisilne poroke, ustrahovanje večinskega prebivalstva," je opozorila poslanka NSi-ja in dodala, da so "najstabilnejši finančni vir tega kriminalnega dejanja žal socialni transferji ministrstva za delo, družino in enake možnosti". V zato NSi-ju menijo, da je edini način rešitve nadgradnja obstoječe zakonodaje. Čadonič Špelič je prepričana, da je varnostna problematika predvsem posledica zgrešene socialne politike. "Ali se vam zdi pravično do otrok, da njihovi starši denar, ki ga dobijo kot socialni transfer, porabijo namesto za otroka za alkohol, droge in nakup orožja," je premierja vprašala opozicijska poslanka.
Golob: Ukrepi so potrebni, a ne s hujskanjem prebivalstva
Premier Golob je odgovoril, da se problematika ni začela prejšnje poletje ali pred štirimi leti, ampak da se vprašanje integracije romskega prebivalstva vleče stoletja. Pri tem je opozoril na politizacijo vprašanja in dodal, da ga je treba ločevati med varnostno problematiko in socialno integracijo. "Varnostna problematika je nekaj, kar se je v zadnjem letu v določenih naseljih dejansko razrasla čez vse meje in v teh naseljih in v teh občinah je letos od julija bistveno povečana navzočnost policije," je dejal.
Dodal je, da je kriminalizacija celotne romske populacije krivična. Kriminal je oblast po njegovih besedah prevzel v okoli desetih od skupno 93 romskih naselij po državi. "V teh naseljih je pač treba izvajati drugačno politiko kot v drugih," je poudaril in pojasnil, da je bila za to ustanovljena varnostna skupina, ki jo vodi izkušen nekdanji načelnik policije v Ribnici in Kočevju. Dodal je, da statistika kriminalnih dejanj kaže, da vse občine na JV države niso enako obremenjene in da v nekaterih občinah stopnja kriminala ob okrepljenih policijskih vrstah in sodelovanju z lokalnimi oblastmi upada.
Ob tem je Golob posvaril pred posledicami širjenja sovraštva. "Pretreslo me je to, da starši, ne romski, ampak starši večinskega prebivalstva jemljejo pravico v svoje roke in napadajo romske otroke, in to še celo napačne, samo zato, ker so spodbujani s sovraštvom, ki ga širijo tudi politiki," je ob tem pred državnim zborom opozoril premier. "Mislim, da bi to moral biti zadnji opomin, da nehamo širiti sovraštvo do Romov," je pozval poslanke in poslance.
Med drugim je omenil tudi uvedbo t. i. romskega pomočnika, ki učencem pomaga pri integraciji v šole, in izrazil tudi potrebo po tem, da se zaostrijo kazni za napad na uradno osebo. "Kaznovalna politika pri napadu na uradno osebo je premila in omogoča, da je lahko napadalec izpuščen iz pripora prehitro," je dejal premier in dodal, da je potrebna prilagoditev, po kateri bo napadalec lahko kaznovan najmanj z dveletno zaporno kaznijo. Poudaril je še, da je treba tam, kjer so varnostni problem, ukrepati "brez milosti, ampak s policijo, ne pa s hujskanjem večinskega prebivalstva, ki potem napada tiste, za katere se baje vsi zavzemamo – otroke, samo da v tem primeru romske," je dodal na koncu.
Poslanka SDS-a zahtevala odgovore zaradi vrste "zavajajočih navedb"
Vodja poslanske skupine opozicijske stranke SDS Jelka Godec je premierju zastavila vprašanje "v zvezi s številnimi zavajajočimi izjavami". Očitala mu je, da je zavajal družine, prizadete v lanskih poplavah, ki jim je po naravni katastrofi obljubljal, da se bo gradilo po 100 nadomestnih hiš na mesec, do zdaj pa se je zgradila le ena. Zavajanje mu je očitala tudi glede preteklih napovedi o zdravstveni reformi in navedla predvsem pretekle obljube, da bodo v letu 2024 vsi, ki bodo to potrebovali, do specialista prišli v 30 dneh. Zavajanje je Golobu poslanka SDS-a očitala še glede dogajanja z izbiranjem kandidata za evropskega komisarja. "Zakaj v primeru izbire evropskega komisarja niste posredovali pisma in zakaj ste tudi v tem primeru lagali, da je Vesel odstopil sam in ni bil v bistvu odstopljen v bistvu od predsednice Evropske komisije," je vprašala Godec.
Premier Golob je očitke označil za laži, ki jih po svojih omrežjih "vztrajno širi" opozicijska stranka SDS. V zvezi s pomočjo po poplavah je poudaril, da so z vsemi, ki so izgubili svoja domovanja, v stiku. Nekateri se ne želijo odseliti iz območij, ki so ogrožena, zato postopki tečejo dalj časa, poleg tega pa ljudje ne želijo, da jim država gradi hiše, je pojasnil. "Ko smo jim dali priložnost, da sami izberejo med tem, da jim država zgradi hišo, in tem, da sprejmejo odškodnino, ki jim je bila ponujena, so se od več kot 200 primerov za hišo odločili trije," je dejal Golob in poudaril, da so ljudje s ponujenimi odškodninami zelo zadovoljni, saj je bila vlada do njih "velikodušna".
Glede zdravstvene reforme je dejal, da je ta v polnem teku. "Približuje čas, ko boste morali tudi v državnem zboru potrditi ločitev javnega od zasebnega," je napovedal. Jelka Godec je sicer v okviru svojega vprašanja opozorila tudi na veliko gnečo, ki je v ponedeljek ob odprtju nove ambulante nastala v ZD-ju Slovenska Bistrica. Kot je poudaril Golob, gre v tem primeru za odgovornost vodstva zdravstvenega doma. "Vlada, tudi če bi hotela, ne more posegati ne v podelitev koncesij na primarni ravni, še manj v organizacijo dela v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica," je poudaril Golob.
Glede dogajanja v zvezi z nesojenim kandidatom za evropskega komisarja Tomažem Veselom je Golob dejal, da je bil po tem, ko je predsednica komisije vlado obvestila o tem, da kandidaturo zavrača, dovolj "kavalirski", da je raje, kot da bi se pustil razrešiti vladi, od kandidature odstopil sam. Kot je pojasnil, pisma predsednice Evropske komisije v DZ ni posredoval zato, ker je bilo prepisano od predsednice Evropske komisije, s katero sta se dogovorila, da ga bo poslala sama, ko se bo za to odločila. "Tako pismo je bilo poslano na marsikateri naslov, marsikateremu kandidatu za komisarja, ne samo slovenskemu. Nekateri so se umaknili sami, nekatere so zamenjale njihove vlade, v Sloveniji se je Tomaž Vesel odločil in odstopil sam, in to je dejstvo," je zaključil premier.
Golob: Za tiste espeje, ki stroške dejansko imajo, sprememb pri davku ne bo
Vprašanje poslanca NSi-ja Jožefa Horvata se je nanašalo na domnevno poslabšanje poslovnega okolja. "Obljubljali ste davčno reformo, pričakovali smo davčno reformo v polnem pomenu te besede," je dejal in izrazil prepričanje, da od obljub vlade davkoplačevalci ponovno nimajo "ničesar pozitivnega". "Normiranci so eden od redkih sistemov v Sloveniji, ki poenostavlja ureditev in spodbuja visoko kvalificirane male podjetnike, ta novela pa je že drugi napad vaše vlade na ta delujoči sistem," je dejal Horvat in opozoril, da predlog zakona slabša položaj približno 15 tisoč podjetnikov, ki bodo s tem, ko se bo zgornja meja letnih prihodkov za normirance s 100 tisoč evrov znižala na 60 tisoč evrov, izpadli iz sistema. Dejal je, da bi v teoriji sprememba lahko obseg pobranih davkov povečala za okoli 12 milijonov evrov. "Zakaj v teh časih poslabšujete poslovno okolje za tako majhno povečanje pobranega davka, ob tem, da je Slovenija dejansko v prostem padu, kar zadeva konkurenčnosti," je premierja vprašal opozicijski poslanec.
Golob je v uvodu odgovora na poslansko vprašanje zavrnil navedbe o slabi gospodarski klimi. "V Sloveniji imamo gospodarsko rast, ki je bistveno višja od Nemčije ali Avstrije, v Sloveniji imamo brezposelnost, ki je nižja od obeh omenjenih držav, v Sloveniji imamo inflacijo, ki je nižja od obeh omenjenih držav in realna rast plač v zadnjem letu je bila več kot 4-odstotna," je dejal in ob tem spomnil še na rekordne dobičke. "Številke govorijo same zase," je dodal.
Glede t. i. normirancev je dejal, da se situacija s spremembami za tiste, ki imajo na leto do 60 tisoč evrov prihodkov, ne zaostruje. "60 tisoč letno pomeni pet tisoč evrov na mesec – to niso navadni obrtniki, to niso navadni podjetniki, še najmanj mali podjetniki, ki bi se borili za preživetje," je dejal premier. Poudaril je, da se davki niso povečali, ampak je bila samo znižana meja, nad katero morajo podjetniki dokazovati svoje stroške. Ta sprememba bo po njegovih besedah doletela 6000 samostojnih podjetnikov, ki bodo izpadli iz sistema "normirancev". "Tisti, ki stroške dejansko imajo, bodo plačevali enako, tisti, ki jih nimajo, bodo pa pač morali temu ustrezno plačevati podobne davke, kot jih plačujemo vsi mi, ki smo zaposleni," je dejal Golob.
Ob prestrukturiranju TEŠ-a ne bo ogroženo nobeno delovno mesto
Iz vrst koalicije je vprašanje Golobu zastavila poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, povezano je bilo s problematiko obratovanje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Predsednika vlade je vprašala, kako komentira trenutno situacijo v zvezi z največjim energetskim projektom doslej, saj se je vse od začetka spoprijemal s številnimi izzivi in kritikami.
Premier je TEŠ 6 označil za primer, kako "tisti, ki v DZ-ju najbolj govorijo o visokih načelih, potem ko pride do tega, da je treba delati na terenu, na to pozabijo". Spomnil je, da je na to, da je stroka "ugrabljena", podatki o projektu pa zlagani, opozarjal že od leta 2008. "To se je žal pokazalo kot resnično, najbolj žalostno pa pred dvema letoma, ko je cela Evropa trpela največjo energetsko krizo, je bilo žal premoga v premogovniku Velenje premalo, da bi lahko izpolnil normalne obratovalne potrebe TEŠ-a," je dejal.
"Danes smo v položaju, ko smo zaradi zaostrenih razmer na trgu emisijskih kuponov na eni strani in na drugi strani zaostreni situaciji, kar se tiče državnih pomoči, soočeni s tem, da TEŠ, enostavno ne more več obratovati na isti način, kot je do zdaj," je dejal premier. Če ne bi ukrepali, bi po besedah Goloba TEŠ vsako leto ustvaril za več kot 250 milijonov evrov tekoče izgube. Slovenija za pokritje takšnih izgub po njegovih navedbah nima denarja, premalo pa je tudi premoga in rudarjev.
S tem ko se bo prestrukturiranje TEŠ-a zgodilo pred prvotno načrtovanim letom 2033, bo Slovenija za to lahko porabila denar, ki bi bil sicer namenjen plačevanju emisijskih kuponov. "Pri tem ne bo ogroženo nobeno delovno mesto ne v premogovniku ne v regiji," je dejal Golob, ki napoveduje, da se bodo s prestrukturiranjem odprla celo nova delovna mesta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje