DZ je na redni seji med drugim obravnaval koalicijski predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma. Pobude za spremembo zakonodaje so prišle po neprijavljenem javnem shodu zamaskiranih pripadnikov samooklicane Slovenske obrambne straže, ki je v središču Ljubljane potekal junija letos in se ga je po podatkih Policijske uprave Ljubljana udeležilo 70 ljudi.
Poslanci so s 47 glasovi za in 8 glasovi proti ocenili, da je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo.
Posameznika, ki bi na javnem mestu denimo obešal nacistične in fašistične zastave, razkazoval simbole, vzklikal pozdrave, parole, pel himne in pesmi z namenom poveličevanja, odobravanja, opravičevanja, zagovarjanja ali spodbujanja teh skrajnih ideologij, bi se glede na predlog novele kaznovalo z globo od 1000 do 2500 evrov.
Dovoljeno pa bi bilo, da se nacistični, fašistični in simboli okupatorskih organizacij ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva uporabljajo za namene izobraževanja ali denimo v muzejih, filmih ali gledaliških predstavah, še izhaja iz predloga novele.
Predlog novele natančno opredeljuje tudi organizacije, katerih simbole je prepovedano širiti. In sicer gre za organizacije, ki so v času druge svetovne vojne z Nemčijo, Kraljevino Italijo, Kraljevino Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško sodelovale pri okupaciji območja današnje Republike Slovenije v Kraljevini Jugoslaviji.
Pobude za spremembo zakonodaje so prišle po neprijavljenem javnem shodu zamaskiranih pripadnikov samooklicane Slovenske obrambne straže, ki je bil junija v središču Ljubljane in se ga je po podatkih Policijske uprave Ljubljana udeležilo 70 oseb.
Z novelo želijo v koaliciji preprečiti širjenje sovražnosti in zlorabo zgodovine v politične namene, je na seji v imenu predlagatelja predstavil poslanec Svobode Martin Premk. Podobno ureditev imajo v sosednji Avstriji, po drugi strani pa nemoteno deluje komunistična partija Avstrije, je izpostavil.
Ravno to, da v predlogu novele zakona ni omenjen tudi komunizem, koaliciji očita opozicija, zato predloga novele niso podprli. Predlog novele je zato po mnenju poslanca SDS Jožeta Tanka pristranski in diskriminatoren "saj zavestno izpušča prepoved komunistične ideologije in simbolov, izpušča grozodejstva partizanske strani". Poslanci SDS so zapustili sejo in niso sodelovali v razpravi.
"Treba bi bilo obsoditi vse tri totalitarne režime, kot je to naredila Evropa," je izpostavila tudi poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Med razpravo so sejo zapustili tudi poslanci NSi.
V koaliciji, ki je predlog novele podprla, menijo da je prav, da si kot demokratična družba zastavimo vprašanje o sprejemljivosti nošenja, razkazovanja simbolov zavržnih ideologij prejšnjega stoletja, ki so temeljile na nestrpnosti in sovraštvu, ksenofobiji, rasizmu, antisemitizmu in ki so odgovorne za drugo svetovno vojno ter za najhujše kršitve človekovih pravic v sodobnejši zgodovini. Obsojanje nacizma in fašizma z zakonskim predlogom vidijo kot temeljni civilizacijski napredek. Predstavniki vlade na seji niso bili prisotni.
Za članici Sodnega sveta izvoljeni Tanja Bohl in Ana Kerševan
Odvetnico Tanjo Bohl je za kandidatko predsednici republike predlagala Odvetniška zbornica Slovenije. Je strokovnjakinja na področju delovnega prava in prava socialne varnosti ter že več kot 10 let vodi svojo odvetniško pisarno, dejavna je tudi na področju pogajanj s sindikati in je avtorica številnih strokovnih člankov ter predavateljica, je v predstavitvi kandidatke dejal generalni sekretar predsednice Jan Kovačič.
Predsednica republike je Bohl za članico Sodnega sveta sicer predlagala že v prvem poskusu, a tedaj ni bila izvoljena.
Generalna državna odvetnica Ana Kerševan, ki to funkcijo opravlja od septembra 2022, je predsednici predlagala Zveza društev pravnikov Slovenije. Pred tem je bila višja državna odvetnica, aktivna na področju svetovanja investicijskih arbitraž ter zastopanja države v civilnih in gospodarskih sporih, še prej pa deset let strokovna sodelavka na oddelku za gospodarsko sodstvo okrožnega sodišča v Ljubljani. Magistrski študij je opravljala v Nemčiji in ZDA, njena doktorska disertacija pa je obravnavala vlogo nacionalnih sodišč v postopku izdaje in izvršitve začasnih ukrepov v arbitraži, je nanizal Kovačič.
Poslanci so dve manjkajoči članici Sodnega sveta izvolili izmed štirih predlaganih kandidatov. Predsednica republika je DZ poleg izvoljenih kandidatk predlagala še strokovno sodelavko okrožnega sodišča na Ptuju Sandro Marčič, ki je na tajnem glasovanju prejela dva glasova in profesorja z mariborske pravne fakultete Miho Šepca, ki je prejel 27 glasov.
Kandidate je predsednica republike predlagala potem, ko je DZ maja letos izvolil le enega člana Sodnega sveta, profesorja prava Marka Novaka.
Kovačič je ob predstavitvi kandidatov v DZ dejal, da so za člane Sodnega sveta prejeli deset predlogov. Z vsemi so v uradu predsednice opravili pogovor, Pirc Musar pa je nato omenjene štiri izbrala tudi na podlagi pogovora z vodji poslanskih skupin.
Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet jih na predlog predsednika republike DZ izvoli izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa iz svojih vrst izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.
Člani se izvolijo za dobo šestih let. Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani Sodnega sveta, ki jih izvoli DZ, ter trije člani, ki jih izvolijo sodniki. Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Na tokratnem glasovanju je glasovnice oddalo 77 poslancev, le dve sta bili neveljavni.
Poslanci zavrnili zakonski paket NSi-ja, ki naj bi naslavljal problematike v romski skupnosti
DZ je zavrnil paket zakonskih predlogov NSi-ja, povezanih s težavami znotraj romskih skupnosti. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov so v NSi želeli preprečiti nasilje v šolah in omejiti zlorabe socialnih transferjev, med drugim tako, da bi socialne transferje vezali na otrokovo obiskovanje šole. V koaliciji menijo, da bi predlagani ukrepi zgrešili bistvo.
Poslanci so z 28 glasovi za in 46 glasovi proti zavrnili predlog novele zakona o osnovni šoli, ki je predvideval, da bi bilo mogoče nasilnemu otroku odrediti začasno šolanje na daljavo, ga vključiti v vzgojni program za socializacijo ali pa ga celo izključiti iz šole.
Predlog so podprli v opozicijski SDS, saj je smisel osnovnošolskega izobraževanja, da se takemu otroku pomaga in se ga vključi v program, ki mu bo omogočil, da bo osnovno šolo tudi uspešno končal.
Proti pa so bili v koalicijskih strankah Svoboda, SD in Levica, kjer so izpostavili, da je osnovnošolsko izobraževanje za vse otroke obvezno in zagotovljeno z ustavo. Poseg v posamezne določbe zakona, četudi z namenom vzgojnega ukrepanja, bi tako pomenil kršitev otrokovih pravic. Posploševanje za posamezno skupino ljudi zaradi nasilnega vedenja enega posameznika pa vodi samo še v dodatno marginalizacijo ranljivih skupin, so izpostavili.
Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov so v NSi želeli preprečevati oz. omejiti tudi zlorabe socialnih transferjev.
DZ je tako z 28 glasovi za in 46 glasovi proti zavrnil tudi novelo zakona o urejanju trga dela, ki je predvidevala, da bi zavodu za zaposlovanje omogočili, da po šestih mesecih brezposelno osebo napoti na delovno mesto, za katero se zahteva do dve stopnji nižja izobrazba, in da bi osebo, ki krši obveznosti do zavoda, prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb na dan izdaje odločbe.
Minister za delo Luka Mesec je izpostavil, da pri predlogu novele zakona o urejanju trga dela "zgrešimo tarčo", saj romska populacija izobrazbe ponavadi sploh nima. V SDS so predlog novele podprli, saj zagovarjajo stališče, da je zaposlitev najpomembnejši način zagotavljanja socialne varnosti. V koaliciji pa so izpostavili, da predlog ni ustrezen in ne bi dosegel svojega namena, opozorili so tudi, da je predlagana ureditev v nasprotju z ustavo.
Z 28 glasovi za in 47 glasovi proti so poslanci zavrnili tudi predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero so v NSi-ju predlagali, da se denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, če otrok neupravičeno ne obiskuje pouka osnovne šole. V SDS-u so predlog podprli, saj pravice romske skupnosti po njihovem prepričanju ne pomenijo, da za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo, ni posledic.
V koaliciji so opozorili, da denarna socialna pomoč ni namenjena spodbujanju izobraževanja, ampak zagotavljanju materialnih pogojev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potrebščin socialno ogroženega posameznika ali družine.
V živo iz državnega zbora
Predlog dopolnitev zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih pa so poslanci zavrnili z 28 glasovi za in 47 glasovi proti. Predlog je predvideval, da bi se tudi otroški dodatek izplačeval v materialni obliki, če učenec ne obiskuje pouka. Če otrok ne nadaljuje izobraževanja v srednji šoli, pa bi se znesek otroškega dodatka znižal za 33 odstotkov oz. za tisti del, ki je namenjen izobraževanju. Tudi ta predlog so v SDS podprli, v koaliciji pa so izpostavili, da je trenutno odločitev za izplačevanje socialnih transferjev pomoči v naravi prepuščena strokovni presoji socialnih delavcev.
NSi je predlagala paket zakonskih predlogov, povezanih z romskimi vprašanji in temelji na svežnju zakonov, ki jih je v DZ vložila že skupina županov občin jugovzhodne Slovenije in Posavja, a jih je tudi takrat DZ zavrnil. V tem sklopu so v NSi predlagali tudi novelo zakona o voznikih, ki je kot pogoj za opravljanje vozniškega izpita predvideval končan sedmi razred osnovne šole, a jo je že v torek ustavila rdeča luč DZ. Vsi predlogi so tako končali zakonodajno pot.
Predlog novele zakona o gospodarskih družbah čez prvo obravnavo v DZ
DZ je po prvem branju vladnega predloga novele zakona o gospodarskih družbah z 49 glasovi za in sedmimi proti odločil, da je ta primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele, s katerim se v slovenski pravni red prenaša štiri evropske direktive, prinaša večjo preglednost poslovanja in družbeno odgovornosti gospodarskih družb.
Po predlogu se v slovenski pravni red prenaša direktiva o razkritju davčnih informacij, ki določa, da morajo družbe, ki imajo več kot 750 milijonov evrov letne realizacije, poročati o davčnih podatkih svojih družb v tretjih državah, torej izven EU. "Ta direktiva bo v Sloveniji predvidoma zajela 14 velikih gospodarskih družb," je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, tehnologijo in šport Dejan Židan.
Prenaša se direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti. EU se je odločila, da za največje družbe, ki imajo več kot 50 milijonov evrov letnega prometa in 250 zaposlenih, takšnih je v Sloveniji nekaj čez 270, predpiše obveznost, da se trajnostno poročilo prelije v letno poročilo in da se revidira tudi ta del.
V zakon se prenaša direktiva o uravnoteženi spolni zastopanosti med direktorji. "Po osnovni direktivi pade v sistem obvezne spolne zastopanosti 11 družb, ki kotirajo na borzi, vendar smo v to vključili še velike družbe, v katerih so država ali občine večinski lastnik. Tako je v to vključenih približno 141 družb," je povedal Židan.
Prenaša se še direktivo o prilagoditvi meril velikosti družb. Prag za veliko družbo se spreminja s 40 milijonov letne realizacije na 50 milijonov evrov in z 20 milijonov aktive na 25 milijonov evrov. V Sloveniji je sedaj približno 530 velikih podjetij, po spremembi jih bo okoli 270,
V okviru glasovanj so poslanci izmed štirih predlaganih kandidatov izbirali dva manjkajoča člana Sodnega sveta. Kandidate, odvetnico Tanjo Bohl, generalno državno odvetnico Ano Kerševan, strokovno sodelavko okrožnega sodišča na Ptuju Sandro Marčič in profesorja z mariborske pravne fakultete Miho Šepca je predsednica republike Nataša Pirc Musar predlagala, potem ko je DZ maja letos izvolil le enega člana Sodnega sveta.
15 minut po končani redni seji se bodo poslanci sestali še na izredni seji, na kateri bodo odločali o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje