Proti sklepu so bili v opoziciji in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Poslanec Levice Miha Kordiš je bil vzdržan.

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič, DZ pa jo je potrdil kar dvakrat, prvič sredi julija, po vetu v državnem svetu pa vnovič na začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi, pa so v DZ prejšnji teden vložili v SDS-u.

Predsednica DZ-ja je nato določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. Večina poslancev koalicije je v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma.

Klakočar Zupančič kot prvopodpisana je danes dejala, da naknadnega zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost, ki jo je predhodno ugotovilo ustavno sodišče. "In neizpodbitno dejstvo je, da gre v primeru novele zakona o parlamentarni preiskavi – po cilju, namenu in rešitvah – za zakon, ki v treh členih odpravlja z odločbami ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost, v enem členu pa zapolnjuje pravno praznino," je dejala.

Z drugima dvema odločbama iz leta 2021 pa po njenih navedbah ustavno sodišče opozarja, da DZ oziroma poslanci v preiskovalnih komisijah ne smejo segati na področje drugih vej oblasti, prva odločba se nanaša na sodno, druga pa na državnotožilsko neodvisnost.

SDS: Namen sklepa je zaščititi delo premierja

Sklep so v predstavitvi stališč poslanskih skupin podprli v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD-ju in Levici. Opozicijska SDS in NSi pa sta mu nasprotovala. Kot je dejal Andrej Poglajen iz vrst SDS-a, je bil sklep predlagan pod pretvezo, da gre za dosledno uveljavitev odločb ustavnega sodišča, a je njegov edini namen "zaščititi lik in delo predsednika vlade Roberta Goloba ter preprečitev razkritja vseh rabot in malverzacij znotraj slovenske energetike".

Da trditev predlagateljev, da predlagani referendum ni ustavno dopusten, ker zakon odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, "ne pije vode", je presodil tudi Franc Medic iz NSi-ja. Sklep pa je označil za še enega "od instrumentov za blokiranje preiskave ravnanja krogov okoli stranke Gibanja Svoboda".

Lena Grgurevič (Svoboda) je opozicijske poslance spraševala, kakšne dokaze imajo za svoje trditve. Če bi zadevo prijavili policiji, je ta sploh ne bi obravnavala, državno tožilstvo pa bi jo ovrglo, saj nima "enega dokaza proti predsedniku vlade", je ocenila.

Sorodna novica Predlog novele, ki prinaša prepoved poveličevanja nacizma in fašizma, prestal prvo sito

Klakočar Zupančič: Da novela opravlja protiustavnost, je ustavno sodišče ugotovilo z odločbami, ki so nastale na pobudo sedanje opozicije

"Vse tri odločbe so pravzaprav nastale po direktni ali pa indirektni iniciativi zdajšnje opozicije," je poudarila predsednica DZ-ja. Kot je pojasnila, je prvo zahtevo na ustavno sodišče podala sedanja opozicija, konkretno stranka SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Drugi dve odločitvi ustavnega sodišča pa sta po njenih besedah "odgovor na zlorabe, ki so se dogajale v zelo neslavni zadevi Kangler, ko se je želelo v parlamentarni preiskavi posegati na področje sodne veje oblasti in državnotožilskih pristojnosti".

"Novela zakona o parlamentarni preiskavi parlamentarno preiskavo postavlja na mesto, kjer bi morala biti že od vsega začetka, postavlja jo v ustavne okvire, spoštuje ustavna načela in preprečuje zlorabe, in sicer tako postopkovne zlorabe kot pa zlorabe, do katerih bi utegnilo priti v primeru političnih preigravanj, diskreditacij političnih nasprotnikov in pa tudi morebitnih kršenj človekovih pravic posameznikov, ki se lahko znajdejo v parlamentarni preiskavi," je prepričana predsednica DZ-ja. Novela po njenih besedah tudi varuje osebe, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi predvsem kot preiskovanci.

Novela kot branjenje Gibanja Svoboda?

Na očitke, da gre pri predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma v tem primeru za politično ravnanje in branjenje Gibanja Svobode, je odgovorila, da tu ne gre za politični, ampak za pravni vidik. "Kakršno koli vpletanje politike je nekorektno in ni prav. Tukaj gre za varstvo ustavnih načel in pa za to, da parlamentarna preiskava resnično postane tisto, čemur je bila že od začetka namenjena, da se ugotavlja politična odgovornost nosilcev javnih funkcij," je pojasnila.

"Tukaj delujem kot recimo temu, karikiram, varuh ustave in varuh pravne države, pa tudi kot nekdo, ki se je prvi lotil izvršitve odločb ustavnega sodišča, od katerih je ena neizvršena, neupoštevana že več kot deset let," je še dodala.