Poslanci strank NSi in SDS so se podpisali pod zahtevo za ustanovitev nove parlamentarne preiskovalne komisije, ki je vložena v parlamentarni postopek.

Zahtevo za odreditev nove parlamentarne preiskave, podpisalo jo je 32 opozicijskih poslancev z izjemo Dejana Kaloha, sta predstavila poslanca SDS-a in NSi-ja Žan Mahnič in Jernej Vrtovec.

Že glede na ime preiskovalne komisije (Ugotovitev in ocena dejanskega stanja za ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve organov vodenja in nadzora energetskih podjetij, ki so posredno ali neposredno v državni lasti slovenskega državnega holdinga, vlade, državnega zbora ter drugih državnih organov, ki so znatno poslabšale poslovanje energetskih podjetij in ogrozile energetsko neodvisnost Republike Slovenije ter omogočile domnevno protipravno premoženjsko korist posameznim političnim strankam) naj bi šlo za precej obsežno parlamentarno preiskavo. Pokrivala naj bi obdobje od 1. januarja 2014 do odreditve parlamentarne preiskave.

"Želimo, da se vpogleda v vse poslovne pogodbe, ki so jih sklepale energetske družbe v državni lasti in morebitna odgovornost nosilcev javnih funkcij ter samih uprav in nadzornih svetov, ali so bili nosilci teh funkcij vpleteni oziroma ali so vplivali na domnevno finančno izčrpavanje slovenskih energetskih podjetij, kar je rezultiralo tudi v ceni električne energije, ki jo v Sloveniji plačujemo dražje kot državljani Evropske unije," je med drugim predstavil Mahnič in dodal, da želijo preiskovati, ali so bile ob tem morda nezakonitega financirane politične stranke ter kdo je dopustil in tudi toleriral takšno politiko v slovenskih energetskih podjetjih.

"V zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave ne boste našli imena ene fizične osebe, v zahtevi ne boste našli imena enega podjetja, ki deluje v Sloveniji. Parlamentarna preiskovalna komisija se nanaša samo in izključno na to, kar je v pristojnosti vlade, SDH-ja, ki je pod vlado in pa državnega zbora. Torej govorimo izključno o politični odgovornosti," je dodal ter še pojasnil, da se besedilo zahteve za parlamentarno preiskavo razlikuje od besedila za ustanovitev parlamentarne preiskave na začetku mandata vlade, ki bi preiskovalo Gen-i Roberta Goloba. V skladu z novim zakonom o parlamentarni preiskavi pa zdaj nameravajo preiskovati, kaj se je v zadnjih 10 letih dogajalo v slovenski energetiki. "Vi vidite samo Roberta Goloba in Gen-i. Slovenska energetika nista ne Robert Golob ne Gen-i, ampak je skupek več oseb in skupek več podjetij," je poudaril.

"Cena električne energije za prebivalce Slovenije je ena izmed dražjih v Evropski uniji in to je dovoljšen razlog tudi za to, da se preišče, kakšna je odpornost slovenskega energetskega sistema na preizkuse, Slovenski energetski sistem, ki je eden izmed bolj robustnih v Evropski uniji, absolutno, ampak te korelacije, ki se dogajajo pri upravljanju energetskih podjetij, zlasti v preteklosti, pa pri cenah električne energije, ki jo plačujejo naši davkoplačevalci, so pač prevelike," pa je dejal Vrtovec in dodal, da sam ne bo mogel biti predsednik te preiskovalne komisije, ker je nekdanji infrastrukturni minister in bo verjetno povabljen kot priča.

Žavbi (Svoboda): SDS in NSi bosta s preiskovanjem energetike naleteli nase

"Zdi se nam, da gre v osnovi za sporočilo, da je NSi spet skočil nazaj v objem SDS-a. Če bosta stranki SDS in NSi dolgo časa preiskovali kadrovanje v slovenski energetiki, bosta zelo hitro naleteli predvsem sami nase. Najbolj brutalna kadrovanja v slovenski energetiki so se dogajala prav v času, ko je bil Jernej Vrtovec minister za energetiko, Janez Janša pa predsednik vlade," je v odzivu na zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije o delovanju podjetij v slovenski energetiki dejal poslanec Svobode Lenart Žavbi.

Ob tem je zavrnil tudi navedbe Vrtovca, da je cena električne energije v Sloveniji ena izmed višjih v EU-ju. "Naj strokovnjaki povejo, ali je električna energija v Sloveniji res dražja kot drugod, ker se mi zdi, da ni res," je dejal. Ob tem je izrazil še prepričanje, da nobena preiskovalna komisija ni več namenjena resni politični preiskavi, ampak "gre samo še za zlorabo opozicije za njihove lastne politične namene". Po njegovem mnenju se je slovenska energetika v zadnjih letih, sploh v času energetske krize, dobro izkazala, saj je Slovenija energetsko krizo prebrodila primerljivo z ostalimi evropskimi državami.

Šetinc Pašek ustanovitvi komisije naklonjena

Je pa vložitev zahteve za novo parlamentarno preiskovalno komisijo podprla nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, čeprav podpisa zanjo ni prispevala. "Predlagatelji namreč želijo preiskati zelo široko časovno obdobje upravljanja energetskih podjetij, kar kaže na to, da nimajo težav s tem, da se preišče tudi obdobje, ko so imeli sami neposreden politični vpliv na delovanje teh podjetij," je zapisala v odzivu, ki ga je poslala medijem.

Kot je poudarila, za razliko od koga drugega nimajo nobenega problema s tem, da se v takšni parlamentarni preiskavi srečajo sami s sabo. Zdi se ji prav, da se vsi sumi morebitnega spornega vodenja in upravljanja ter morebitnega finančnega izčrpavanja energetskih podjetij raziščejo, in če je bilo kar koli narobe, ugotovi morebitna politična ter druga odgovornost. "Parlamentarna preiskava je nadzorstven instrument in orodje predvsem opozicije pri nadziranju oblasti, zato je ob vseh sumih, ki se porajajo v zvezi z upravljanjem državnega premoženja na področju energetike, na mestu, da opozicija tak nadzor izvede," je še zapisala Šetinc Pašek.

Državni svet izglasoval veto na zakon o parlamentarni preiskavi

Po poročanju portala N1 zdaj prihaja partija političnega šaha, saj opoziciji pot do komisije otežuje novi zakon o parlamentarni preiskavi predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je bil v DZ-ju potrjen v ponedeljek in po katerem lahko tretjina poslancev, preiskovanci ali priče akt o odreditvi preiskovalne komisije izpodbijajo na ustavnem sodišču.

Sorodna novica Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi

Preiskovalna komisija po tem zakonu dela sploh ne more začeti, dokler ustavno sodišče v predpisanem roku ne odloči. Če presodi, da je akt o ustanovitvi preiskovalne komisije v nasprotju z ustavo ali zakonom, preiskovalna komisija ne more zaživeti.

Na zakon Urške Klakočar Zupančič je sicer državni svet izglasoval veto. Pobudo za odločanje o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o parlamentarni preiskavi je podal državni svetnik Andrej Poglajen, podprlo pa jo je 18 od 30 prisotnih državnih svetnikov. Pomisleki se sicer nanašajo tako na skrajšan postopek sprejemanja novele kot tudi na njeno vsebino.

Kot med drugim navaja predlagatelj, bodo zakonske rešitve lahko omogočale zavlačevanje izvedbe parlamentarne preiskave, kar bo negativno vplivalo na uresničevanje aktov državnega sveta in na izvajanje nadzorne pristojnosti državnega zbora, ter ogrozile izpolnitev namena konkretne parlamentarne preiskave, ki je bila uvedena za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij ali za spremembo zakonodaje na določenem področju.

Referendum kot plan B

Še v tem tednu namerava SDS zbrati 2500 volivcev in z njimi vložiti še pobudo za naknadni zakonodajni referendum o zakonu Urške Klakočar Zupančič. Če bo pobuda vložena pravilno, mora državni zbor avtomatično razpisati 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov volivcev, ki lahko edini zahtevajo naknadni zakonodajni referendum, poroča portal N1.